Kipar Mirko Bratuša, ki bo s projektom Grelci za vroča čustva zastopal Slovenijo na letošnjem beneškem bienalu, je bil rojen leta 1963 pri Negovi pri Gornji Radgoni. Kiparstvo je študiral v Ljubljani, Münchnu in na Umetnostni akademiji v Düseldorfu. Podiplomski študij je končal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Luju Vodopivcu. Foto: Spletna stran Galerije Božidar Jakac
Kipar Mirko Bratuša, ki bo s projektom Grelci za vroča čustva zastopal Slovenijo na letošnjem beneškem bienalu, je bil rojen leta 1963 pri Negovi pri Gornji Radgoni. Kiparstvo je študiral v Ljubljani, Münchnu in na Umetnostni akademiji v Düseldorfu. Podiplomski študij je končal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Luju Vodopivcu. Foto: Spletna stran Galerije Božidar Jakac
Hipokriti Mirko Bratuša
Kipi z imenom Hipokriti, ki bodo del beneške razstave kiparja Mirka Bratuše, so bili konec lanskega leta razstavljeni v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki. Ustvarjalcu, občutljivemu za najdrobnejše odtenke prostorov, za katere pripravlja razstave, je prav zgodovinsko vpisana energija tega prostora narekovala izbor tematike. Toda kot je za njegov delo nasploh značilno, se tudi tokrat ni uklonil običajnemu, večinskemu pojmovanju danega, nekdaj sakralnega prostora, ampak je intuitivno začutil tudi njegove številne druge funkcije in jih vtisnil svojim kipom. Foto: Spletna stran Galerije Božidar Jakac
Mirko Bratuša Hipokriti
Mirko Bratuša je pojasnil, da se bo njegova razstava kipov iz žgane gline, ki so veliki približno dva metra, v slovenskem paviljonu nadaljevala in prilagodila novemu, širšemu prostoru galerije. Ob večjih kipih, ki so že bili razstavljeni, bo kipar postavil nove, manjše kipe, projekt pa bo zaokrožila videoprojekcija Jasne Hribernik. Foto: Spletna stran Galerije Božidar Jakac

Bratušev projekt je ministrstvo za kulturo soglasno izbralo na javnem razpisu, na katerega se je prijavilo osem galerij. Projekt Grelci za vroča čustva je predlagala Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, kjer je bil del kiparjevega projekta že razstavljen. Bojan Gorenec, član komisije, ki je projekt izbrala, je povedal, da jih je Bratuša prepričal zlasti s svojo izvirno avtorsko oz. kiparsko govorico, aktualnostjo in prepoznavnostjo.

Kipi iz žgane gline in videoprojekcija
Mirko Bratuša je pojasnil, da se bo njegova razstava kipov iz žgane gline, ki so veliki približno dva metra, v slovenskem paviljonu nadaljevala in prilagodila novemu, širšemu prostoru galerije. Večji kipi, imenovani Hipokriti, ki so bili razstavljeni v Kostanjevici na Krki, bodo v Benetkah razstavljeni v spodnjem prostoru Galerije A+A, v zgornjih razstavnih prostorih pa bo kipar postavil nove, manjše kipe. Pomensko in slogovno asociativno jih bo vezal na konkretno beneško okolje ter pluralno simboliko luči, ki je tudi tema letošnjega bienala ILLUMInazioni. Predstavitev bo dopolnjevala videoprojekcija Jasne Hribernik na velikem platnu na steni.

Po mnenju kustosinje Nadje Zgonik projekt Grelci za vroča čustva simbolizira človeka, ki v današnji družbi čuti, da nima nobenega vpliva na politiko, družbo in proces uničevanja narave, kar ga sili v beg. Ta predstavlja "vračanje k sebi, v območje izgubljene občutljivosti", je še pojasnila.

Bratuša dobil 98 od 100 možnih točk
Judita Krivec Dragan z ministrstva za kulturo je razložila, da so pri izbiri upoštevali več kriterijev, med katerimi so poleg kakovosti iskali tudi inovativnost pristopa predstavitve projekta. Vsi projekti so prejeli več kot 81 od 100 možnih točk, Bratušev pa je bil ocenjen z 98 točkami. Komisija je pri izboru projekta upoštevala tudi vsebinska kriterija beneškega bienala: lokalno/globalno in posebno/univerzalno. Ministrica za kulturo Majda Širca je izrazila željo, da bi bila vsa dela ob kakšni drugi priložnosti na ogled na drugi lokaciji.

Bratuša je povedal, da je s svojimi kipi želel pokazati, "kaj ljudje čutimo zunaj virtualnega prostora", ki je danes vseskozi navzoč. V cerkvi v Kostanjevici na Krki ga je zanimalo, kako se sodobni človek počuti v nekem objektu sakralne arhitekture, v Benetkah pa želi to nadgraditi z drugačnim doživljanjem v drugem kontekstu. Z vsemi kipi želi umetnik odgovoriti na vprašanje, kako ljudje čutijo prostor, svet in sebe.

Na javni razpis ministrstva so se poleg Bratuše z Grelci za vroča čustva prijavili še Društvo Photon Ljubljana s projektom Telo/Ogenj avtorja Gorana Bertoka, Galerija Visconti Fine Art Ljubljana s projektom Krvne slike avtorja Boštjana Jurečiča Vege, Muzej in galerije mesta Ljubljane s projektom Narejeno in odloženo/Made and shelved avtorja Saša Sedlačka, Moderna galerija Ljubljana s projektom G.O.L.D. C.L.U.B. avtorja Jaše s skupino, Obalne galerije Piran s projektom Gnezdenje/Nesting avtorja Cveta Marsiča, Umetnostna galerija Maribor s projektom Extended Walls/Podaljšani zidovi avtorja son:DA ter Zavod K6/4 Ljubljana s projektom 12 km las avtorice Polone Tratnik.