Sveta jeza je študija trenutnega stanja, socialnih in političnih razmer ter pripoved o padcu moralnih in etičnih vrednot. Möderndorferjevo delo je najprej neposredno navdihnilo striparja Marka Kocipra, v pridigi pa so izhodišče našli tudi drugi umetniki. Foto: Miloš Ojdanić
Sveta jeza je študija trenutnega stanja, socialnih in političnih razmer ter pripoved o padcu moralnih in etičnih vrednot. Möderndorferjevo delo je najprej neposredno navdihnilo striparja Marka Kocipra, v pridigi pa so izhodišče našli tudi drugi umetniki. Foto: Miloš Ojdanić
Sveta jeza
Kako podobne so si v resnici delovne knjižice v različnih državah in sistemih. Foto: Miloš Ojdanić

V galeriji Alkatraz na Metelkovi je na ogled razstava Sveta jeza, ki predstavlja različne likovne odgovore na pesem v prozi Sveta jeza Vinka Möderndroferja. V formi pridige je leta 2010 za Sobotno prilogo časopisa Delo podal kritiko brezobzirnega hlepenja po oblasti, ki je postala vse več vodilnim edini cilj, vreden truda, družbenega stanja in vse bolj žalostne podobe etičnih vrednot. Möderndorferjeva Sveta jeza je bila navdih umetnikom, ki so v različnih tehnikah z lastnim poudarkom pozvali k protestu, k nekonformirani drži in spreminjanju sveta.
"Tistemu, ki nima nič, je treba vzeti tudi to! Tisti, ki ima vse, naj ima še več! To sta gesli minulih dveh desetletij. Dvajset let!! Moji lubi Slovenci!!" je zapisal Möderndorfer, besede pa zdaj izrekajo stripovski liki Marka Kocipra. Literarna kritika je z značilno sočnostjo Kociprovega stripa in satiričnostjo orwellovske Živalske farme podčrtana na 32 straneh. Vlogo pridigarja pa je prevzel prepoznaven Striparjev Jazbec.
Ko te kokoš potegne v svoj sistem
Absolventka kiparstva Neža Jurman se je v svojem delu dotaknila kulturne produkcije v Sloveniji, ki jo vidi kot obilno kokoš. Ta ustvarjalce posrka v svoj sistem, svoj odnos do njih pa nazorno in brez sramu pokaže, ko jih izloči pri zadnji plati.
Objekt Marka A. Kovačiča in Andreja Štularja osvetljuje sodobno situacijo, ki se dviguje nad kupom orožja, skozi omadeževane slovenske simbole pa se zrcalita preteklost in zlorabljena kolektivna zavest. Absolvent ALUO Matej Stupica je postavil instalacijo Cikel Prekernih. Rogova kolesa je postavil v ciklično konstrukcijo, ki ponazarja cikličnost sistema in ujetost prekernega delavstva. Lenka Đorojević razmišlja o političnem subjektu, praznem prostoru znotraj turbokapitalističnega umetniškega dela in mikrosužnjih. Rok Mohar problematizira delo, v zvočno podobo pa so Sveto jezo prenesli Miha Zadnikar, RV Maček, Arnold Marko, Rok Kušlan in Rainer Franci.