Oglas
Prvič je zasijalo v Galeriji Velenje, kjer so na ogled postavili 70 Napotnikovih del, 63 kipov pa bo 14. marca predstavila še Narodna galerija v Ljubljani. Dvojna postavitev obuja spomin na umetnika, ki je bil v svojem času - živel je med letoma 1888 in 1960 - zelo cenjen, nato pa je spomin na njegov opus utonil v pozabo.
Neznani Ivan NapotnikPriprave Galerije Velenje in Narodne galerije na razstavi so pripomogle k poznavanju del Ivana Napotnika, saj je "na plan" prišlo več do sedaj neznanih del. Tako se je število del, ki jih lahko z gotovostjo pripišemo Napotniku, povzpelo na 380. Ob napovedi razstave so se namreč oglasili nekateri lastniki Napotnikovih del, ki doslej niso bila registrirana.
Tudi zato razstavi v veliki meri predstavljata "neznanega" Napotnika; kar tretjina razstavljenih del namreč še nikoli ni bila predstavljena javnosti. Verjetno bo z več do zdaj neznanimi deli postregla razstava v Narodni galeriji, v katere prostorih bodo zasijali Napotnikovi kipi iz zasebnih zbirk, medtem ko bo Galerija Velenje prikazala Napotnikova dela, ki so del različnih javnih zbirk.
Na dveh krajih hkrati
Bogata odkritja so organizatorje spodbudila k izdelavi fotodokumentacije Napotnikove zapuščine. Ob tem delu pa se je porodila tudi ideja o pripravi dveh videoprojekcij. Ti bosta preprečili, da bi bili obiskovalci zgolj ene od postavitev prikrajšani za celovit vpogled v delo Ivana Napotnika. Velenjsko razstavo bo tako pospremila videoprojecija del, razstavljenih v Ljubljani, v Ljubljani pa bodo "virtualno" prisotna dela iz Velenja.
Krivce za slabo ohranjanje spomina na Ivana Napotnika lahko poiščemo tudi med številnimi muzealci. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, je tako opozorila na žalostno dejstvo, da številni muzeji in galerije v Sloveniji Napornikova dela hranijo v depojih, od zadnje velike predstavitve Napotnikovega dela pa je minilo že skoraj pet desetletij.
Pobudo za predstavitev umetnika iz vasi Zavodnje pri Šoštanju je podala Galerija Velenje, priprave pa so se "vlekle" vse od leta 2003. Ivan Napotnik je med študijem in tudi v prvih letih svoje kiparske kariere "črpal" vplive celotnega umetniškega okolja avstro-ogrskega cesarstva. Študiral je namreč na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju, leta 1915 pa je odpotoval v Budimpešto. "Akademsko" znanje je tam dopolnil s prakso pri kiparju Janosu Horvayu.
Raziskovalec kiparske umetnosti
Ivan Napotnik je "premogel" veliko mero raziskovalnega duha. Začetek njegove kariere je tako zaznamovalo eksperimentiranje z različnimi materiali, ob katerem pa je spoznal, da ga najbolj še vedno očara skoraj najtradicionalnejši med materiali - les, pri katerem se je tudi ustalil. Napotnik je dolgo časa iskal svoj slog. Zgodnja dela se spogledujejo s secesijo, kasneje pa sta ga očarala tako izročilo baroka kot tudi tradicija rezbarstva. Barok je očitno zmagal. Prepoznaven Napotnikov slog namreč več desetletij ostane zvest spominu na baročne lesene plastike.
Mentor Ivana Napotnika
Razstavo o Ivanu Napotniku bodo v Narodni galeriji dopolnili še z razstavo, posvečeno Karlu Dobidi, nekdanjemu direktorju Narodne galerije Ljubljana, in dobremu prijatelju Ivana Napotnika. Razstava ob 110. obletnici rojstva Karla Dobide nas seznani z možakom, ki je v mladem Ivanu Napotniku prepoznal obetavnega umetnika. Zato mu je celo življenje stal ob strani in mu pomagal pri uveljavitvi v Ljubljani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje