Delo Daliborja Martinisa. Umetnik se je rodil leta 1947 v Zagrebu, kjer je končal študij na Akademiji za likovno umetnost. Razstavlja od leta 1969 (do leta 1992 v sodelovanju s Sanjo Iveković). Pripravil je številne samostojne ter sodeloval na skupinskih razstavah in bienalnih prireditvah. Je dobitnik več mednarodnih nagrad. Foto: Center in galerija P74
Delo Daliborja Martinisa. Umetnik se je rodil leta 1947 v Zagrebu, kjer je končal študij na Akademiji za likovno umetnost. Razstavlja od leta 1969 (do leta 1992 v sodelovanju s Sanjo Iveković). Pripravil je številne samostojne ter sodeloval na skupinskih razstavah in bienalnih prireditvah. Je dobitnik več mednarodnih nagrad. Foto: Center in galerija P74
Delo Tadeja Pogačarja, vizualnega umetnika, predavatelja in kustosa. Rojen je bil leta 1960 v Ljubljani. Po študiju etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tu je končal tudi podiplomski študij. Sodeloval je na več mednarodnih bienalih sodobne umetnosti. Razstavlja doma in v tujini. Foto: Center in galerija P74

Slovenski umetnik Pogačar je konceptualno umetniško ustvarjanje začel v poznih 80. in 90. letih 20. stoletja v Ljubljani, hrvaški umetnik Martinis pa v poznih 60. in zgodnjih 70. letih preteklega stoletja v Zagrebu. Martinis je začel ustvarjati znotraj zgodovinske konceptualne umetnosti ob koncu modernizma, Pogačar v kontekstu kulturno-umetniškega aktivizma po izteku postmodernizma.

"Povezuje ju imanentna kritika umetnosti"
Umetnika pripadata različnima generacijama in umetniškima svetovoma ter razvijeta različne pristope do odnosa med predmetom in medijem oziroma med umom, vedenjem in predmetom. Povezuje pa ju imanentna kritika umetnosti in taktična objektivizacija konceptualnega dispozitiva v umetniškem delu, je zapisal srbski teoretik umetnosti Miško Šuvaković.

Martinis po njegovih besedah anticipira svet umetnosti, v katerem ni več medijskih pogojev - opozarja na mejo, ki postaja razvidna z umetnikovim vstopom v medijsko delovanje stroja oziroma v vidnost in nevidnost makrokozmičnega reda z mikrokozmičnimi intervencijami. Martinis nam predstavlja trenutek, ko je objektiviziran rob, nemara pa tudi konec medijskega ustvarjanja v umetnostih.

Pogačar živi in ustvarja v anticipiranem svetu postmedijskega delovanja umetnika. Vse lahko postane umetniški indeks ali intervencijsko dejanje v umetniških, kulturnih in družbenih dispozitivih. Vse se nahaja v polju potrošnje, menjave, minljivosti. Odnos umetnosti, kulture in družbe je netransparenten, paradoksalen in konflikten. Umetnik je bliže kulturnemu/družbenemu aktivistu, kakor pa ustvarjalcu avtonomnih umetnin za sebe in po sebi.

Mogoče pa je reči, da ima razstava še eno razsežnost: Pogačarjeva dela, postavljena v odnos z Martinisovimi deli, začnejo Martinisova dela interpretirati, je še zapisal Šuvaković.

Predstavitvi umetnikov
Martinis se je rodil leta 1947 v Zagrebu, kjer je končal študij na Akademiji za likovno umetnost. Razstavlja od leta 1969 (do leta 1992 v sodelovanju s Sanjo Iveković). Pripravil je številne samostojne razstave ter sodeloval na skupinskih razstavah in bienalnih prireditvah. Je dobitnik več mednarodnih nagrad.

Pogačar je vizualni umetnik, predavatelj in kustos, rojen leta 1960 v Ljubljani. Po študiju etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tu je končal tudi podiplomski študij. Sodeloval je na več mednarodnih bienalih sodobne umetnosti. Razstavlja doma in v tujini.

Razstava v Bratislavi bo na ogled do 20. aprila, so sporočili iz Centra in Galerije P74.