"Zdaj smo korak bližje k džamiji. Ko bomo postavili temeljni kamen, lahko javno govorimo o džamiji. Do takrat nas čaka še veliko dela," je ob odprtju razstave dejal mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus. "Gre nam na roko tudi to, da se lahko gradi po delih, tudi odziv javnosti je bil pozitiven," je dejal in ob tem opozoril na leto 1982, ko je bil izpeljan natečaj za idejno zasnovo džamije, a Ljubljana ni bila pripravljena urediti vseh potrebnih dovoljenj.
Obstaja bojazen pred administrativnimi ovirami
Nedžad Grabus upa in hoče verjeti, da je prišel čas, ko jim odgovorni v občinski administraciji želijo pomagati, da pridejo do gradbenega dovoljenja v razumnem času, to je do marca 2013, obenem pa izrazil bojazen glede administrativnih ovir, ki bi lahko zapletle ves proces.
V preteklem letu so se ukvarjali s celotnim projektom izgradnje džamije in po zaključku natečaja 3. oktobra lani je komisija v predvidenem roku prejela 44 projektov. Med temi je izbrala šest projektov, ki so prišli v ožji izbor, v atriju mestne hiše pa bodo do 3. februarja na ogled vsi projekti, od tega 16 iz tujine.
Islamski versko-kulturni center bo stal na 11.000 kvadratnih metrih velikem zemljišču, islamska skupnost pa je za nakup okoli 4,5 milijona evrov vrednega občinskega zemljišča najela posojilo v višini 2,6 milijona evrov, ki ga še odplačuje, računajo pa tudi na pomoč donatorjev iz tujine. Poleg 1.640 kvadratnih metrov velike molilnice, bo kompleks obsegal še knjižnico, knjigarno, restavracijo, športno dvorano, družabne prostore, učilnice, kabinete in nekaj manjših stanovanjskih enot. IVKC bo razpolagal tudi z lastno garažo za 300 vozil.

Življenjski projekt arhitektov
Kot pravi podžupan in predsednik ocenjevalne komisije Janez Koželj, s to razstavo izpolnjujejo svojo obvezo, da strokovni in širši javnosti pokažejo vse projekte natečaja za idejno in projektno rešitev islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani. "Namen razstave je, da tisti, ki se niso uspeli uvrstiti v finale, primerjajo sami svoje rešitve z nagrajenimi in na ta način preverijo, kakšna so bila merila ocenjevalne komisije," pojasnjuje.
Prepričan je, da je slovenska družba danes dozorela in postala multikulturna, kar je nujno potrebno, da se tak projekt uresniči. Za arhitekte pa je džamija po njegovem mnenju življenjski projekt, ki je izjemnega pomena za vzpostavljanje multikulturnega dialoga, ki ga Evropa tako zelo potrebuje.
Predstavitev nagrajencev
Poleg zmagovalca, ki bo za nagrado prejel 30.000 evrov (to prispeva islamska skupnost), bodo nagradili še pet drugih projektov. Zvečer bo na gradu Fužine še srečanje slovenskih arhitekturnih birojev, uvrščenih v finale natečaja, ki bodo predstavili svoja dela. Svoje rešitve bodo predstavili zmagovalci, Bevk Perović arhitekti, drugonagrajeni (Ina Šuklje Erjavec in Andrej Erjavec), tretjenagrajeni (Maruša Zorec) in prejemniki priznanj (Kombinat, Scapelab ter Genius Loci).