Oglas
Estonija je tako prav edina evropska država, ki ji do zdaj še ni uspelo vzpostaviti osrednje državne galerije. Načrti za gradnjo so nastali že leta 1919, a je sovjetska okupacija preprečila njihovo uresničitev. Kar 90 let je tako izredno bogata nacionalna umetniška zbirka - sestavlja jo več kot 55.000 umetnin - romala po deželi. A odisejada se končno približuje koncu. Ob robu mestnega parka Kadriorg v Talinu je zrasla petnadstropna stavba, v katero se bo naselil estonski umetnostni muzej.
Vse poti gredo na notranje dvoriščeIn ko so se Estonci končno lotili postavljanja doma za okoli 7.000 slik, 25.000 tiskov in grafik ter 1.600 skulptur, so se dela lotili zelo temeljito. V bližini predsedniške palače tako stoji zanimiva sodobna arhitektura, na katere fasadi se sončni žarki odbijajo od bleščečega bakra in matiranega stekla.
Tudi pri opremi notranjosti Estonci niso skoparili. Arhitekti so se odločili za apnenec - material, ki je značilen za estonsko pokrajino - in iz njega izdelali plošče, katere krasijo hodnike in razstavne prostore. Finski arhitekt Peka Vapavuori je stavbi vtisnil svoj pečat tudi z odločitvijo za postavitev notranjega dvorišča. To naj bi obiskovalcem pomagalo pri orientaciji v velikem muzeju, saj se nanj stekajo poti iz vseh traktov muzeja. Dvorišče je tako izhodiščna točka za raziskovanje muzeja.
Pogledi baltskega plemstva
Prvi del postavitve, ki prinaša vpogled v delo estonskih mojstrov od začetka 18. pa do prvih let 20. stoletja, skoraj obvladujejo portreti. Z zidov nas opazujejo obrazi baltskega plemstva, ki pa se jim seveda pridružujejo tudi "portreti" drugih motivov. Dela dokazujejo, da so estonski slikarji tega obdobja sledili evropskim smernicam, tako da njihova dela v ničemer ne zaostajajo za deli njihovih sodobnikov z bolj zahodnih delov evropskega kontinenta.
Dvotirni razvoj sodobnega estonskega slikarstva
Zares zanimiv del stalne postavitve pa je tisti, ki prinaša vpogled v umetniško okolje Estonije v času Sovjetske zveze. Opaziti je izrazito dihotomijo v tematski usmeritvi estonskih slikarjev. Na eni strani najdemo dela "državotvornih" umetnikov, ki so na platnih še enkrat "zapisali" ideološke in programske usmeritve sovjetskega političnega vodstva, na drugi strani pa so pot v estonsko narodno zbirko našla tudi številna subverzivna platna umetnikov, ki so nestrpno pričakovali propad okostenelega imperija.
Bolj kot predstavitev del "upornikov" je zanimiva predstavitev estonskega socialističnega realizma. Estonci so namreč pogosto ponosno zatrjevali, da so globoko v sebi vedno ostali zvesti samobitnosti svojega naroda. A dela številnih prorežimskih umetnikov dokazujejo ravno nasprotno.
Direktorica na novo ustanovljenega estonskega umetnostnega muzeja Sirje Helme je tako nič kaj prizanesljivo do svojih rojakov dejala: "Čeprav pravimo, da smo vedno slikali "na zahodni način", dela iz sovjetskega obdobja kažejo, da je med nami in zahodno kulturno tradicijo takrat zrasel zid." Zgodovinarji danes sicer lahko napišejo malo prikrojeno zgodovino, a kaj ko bodo slike umetnikov, ki so ustvarjali v času ene najhujših vladavin terorja, vedno znova zanikale njihove besede.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje