Takšno vlogo antične predhodnice Ljubljane slika ena izmed osrednjih razstav leta Emone, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Ko so se pred dvema tisočletjema v Emoni gradile ključne arhitekture idealnega antičnega mesta, to ni bil le prelomen čas v zgodovini urbanizacije Ljubljanske kotline, ampak je tudi sam rimski imperij prehajal skozi pomembno obdobje. Po petih stoletjih republike, nemirnem času njenih zadnjih vzdihljajev in državljanskih vojn se je prevešal v cesarstvo. Stabilnost je imperiju v zadnjih desetletjih 1. stoletja pr. n. št. prinesel Oktavijan oziroma prvi rimski cesar Avgust.

Čas njegove vladavine je v zgodovino zapisan z besedama Pax Romana (rimski mir), in Rim se je tedaj dobro zavedal svoje moči.

Nanjo so prebivalce rimskih mest na vseh koncih imperija spominjale mogočne arhitekture in kipi, zbrani na osrednjem mestnem prostoru, forumu. Zato je temu "odru razkazovanja cesarske moči", kot je forum opisala kustosinja razstave Emona – mesto v imperiju Bernarda Županek, posvečena soba, v kateri vidimo med bazami nekdanjih stebrov tudi kamniti glavi cesarja Avgusta in njegovega posinovljenca Tiberija. Imeni obeh cesarjev sta zapisani tudi na znamenitem gradbenem napisu, na katerega vežemo letošnji jubilej in ki bo eden izmed osrednjih eksponatov razstave Narodnega muzeja.

Razvejanost cestnega in mestnega antičnega omrežja še danes slika sicer poznejša kopija starorimskega zemljevida Tabula Peutingeriana, katere reprodukcija se pne po steni sobe, v kateri je razstavljena gromozanska maketa Emone. Tisti, ki ni vajen branja starih kart, se bo z iskanjem današnjega slovenskega prostora in Emone pošteno namučil, se obenem zavedel veličine celotnega imperija in priložnosti, da skozi zasnovo antične predhodnice Ljubljane spozna delovanje tega dobro naoljenega stroja.

Središče kulture in znanja
Kot poudarja Bernarda Županek, je bila podobno kot druga mesta tudi Emona za svoje območje središče moči in privilegijev, kulture in znanja, prostor, kjer je imperij podložnikom kazal svojo moč in veličastnost.
Čas Emone, ki je bila prvo načrtno zgrajeno mesto v Ljubljanski kotlini, slikajo na postavitvi številne arheološke najdbe zadnjih let. Med najbolj impozantnimi je morda mozaik, ki je v poznem 4. stoletju (na območju NUK-a II) krasil tla starokrščanske molilnice. Na istem arheološkem najdišču so odkrili tudi freske, ki na postavitvi skupaj s tlaki in vodovodnimi cevmi pričajo o udobju, ki ga je temu prostoru prinesel rimski način življenja. Razstavljeni so ostanki staroselcev, ki so na tem območju živeli stoletja pred ustanovitvijo Emone, ji dali ime in se s prihodom Rimljanov prilagodili novemu sistemu in načinu življenja. Tega so diktirali natančno določeni predpisi, ki so množico ljudi na različnih koncih cesarstva skušali vzgojiti v lojalne rimske državljane. S svojimi rituali, pravili in vsakodnevnimi praksami so mesta po besedah Bernarde Županek tako krepila skupno politično, ideološko in kulturno identiteto.
V kontekst, ki bi kljub drobnim dimenzijam nekaterih arheoloških predmetov odrazil impozantnost mogočnega imperija, je eksponate pomagala postaviti ekipa Novega kolektivizma. Pomagal si je s prizori iz filmov o rimskih časih, s katerimi so prelepljene stene razstavnih prostorov.
Zaklad iz Hildesheima
Razstavo spremlja tudi predstavitev najdbe, ki sicer s poglavjem Emone nima dosti skupnega. Gre za arheološki zaklad, dragoceno posodje iz avgustejske dobe, ki so ga leta 1868 našli blizu nemškega kraja Hildesheim, ki leži približno 250 kilometrov stran od linije nekdanjega rimskega limesa. Na ogled so galvanoplastične kopije krožnikov, pladnjev, posodja za shranjevanje, okušanje in nalivanje tekočin, pa tudi okrasnih predmetov, ki so jih leta 1934 izdelali po srebrnih izvirnikih, uničenih med drugo svetovno vojno. Kopije iz muzeja Museo della Civiltà Romana bodo v muzeju na ogled do 31. avgusta.

Emona na vsakem koraku
Razstava se konča s povzetkom raziskovanja Emone v preteklih stoletjih, opozori pa tudi na prisotnost Emone v množični kulturi, ki tudi po dveh tisočletjih antičnih poimenovanj ni izključila iz dnevne rabe. Razstava Emona – mesto v imperiju bo na ogled do 31. maja prihodnje leto.

Maja Kač