Po prvotnih načrtih naj bi razstavo, naslovljeno Teheranska zbirka : Teheranski muzej sodobne umetnosti v Berlinu odprli 4. decembra. Vendar je pred dnevi predsednik Fundacije pruske kulturne dediščine (Stiftung Preußischer Kulturbesitz) Hermann Parzinger sporočil, da od Irana še zmeraj niso prejeli dovoljenja za izvoz umetnin, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Odpoved pogodbe o sodelovanju
Posledično so se odločili odpovedati pogodbo o sodelovanju s Teheranskim muzejem sodobne umetnosti (Tehran Museum of Contemporary Art - TMoCA), je še povedal Parzinger in dodal, da "nadaljnje zamude pri načrtovanju razstave za Berlinske državne muzeje niso sprejemljive."

"Vselej smo pripisovali velik pomen kulturnemu dialogu med našo galerijo in teheranskim muzejem. Razstava je bila skupna ideja obeh ustanov. Z velikim obžalovanjem smo se zdaj morali odločiti za ta korak. Vendar se še naprej zavzemamo za kulturno izmenjavo, tudi z Iranom, in z ustreznimi ukrepi bomo še naprej spodbujali ta dialog," je zaključil Parzinger.

Zahodna umetnost, skrita očem javnosti
Na razstavi bi bila na ogled ključna umetniška dela spektakularne zbirke, ki je bila skoraj dve desetletji v skladišču muzeja, tako rekoč pod ključem. Gre za eno najdragocenejših zbirk zahodne umetnosti 20. stoletja, ki pa ni v Evropi ali ZDA – stvaritve zahodne umetnosti so postavljene ob bok pomembnim umetninam, ki so predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja nastale v Iranu.

Umetnine v lasti TMoCA izvirajo iz časa vladavine Mohameda Reze Pahlavija, zadnjega iranskega šaha, ki je bil na oblasti od 1941 po zavezniški invaziji Irana, ko je bil prisiljen odstopiti njegov oče Reza Šah. Leta 1979 je Reza Pahlavi z družino pred islamsko revolucijo pobegnil iz Irana. Družino je preselil v ZDA, njega pa ZDA zaradi zajetih ameriških talcev niso sprejele in je leta 1980 umrl v Kairu.

Sodobna umetnost Zahoda in Vzhoda bok ob boku
Zbirka je nastala pod vladavino Reze Pahlavija za leta 1977 ustanovljeni TMoCA, v njej pa najdemo dela nekaterih ključnih zahodnih umetnikov 20. stoletja, kot so Francis Bacon, Max Ernst, Paul Gauguin, Andy Warhol, Jackson Pollock ali Mark Rothko. Barve Irana pa med drugim zastopajo Faramarz Pilaram, Mohsen Vaziri Moghadam, Behdžat Sadr. Zbirka velja za pomembno tudi, ker vzpostavlja umetniški dialog med Zahodom in Vzhodom.

Po islamski revoluciji so bila dela Zahodnih umetnikov, ki so v lasti TMoCA, v Iranu le redko na ogled, v tujini pa so bila razstavljena zgolj posamično. V Berlinu načrtovana razstava bi tako bila prva, na katero bi družno odpotovalo kar 60 umetnin iz te zbirke.

Spodaj si lahko pogledate posnetke, ki so nastali na razstavi v Teheranskem muzeju sodobne umetnosti leta 2015. Foto: EPA.