Skupina je delovala do leta 1980. V njej so krajše ali daljše obdobje sodelovali: Biljana Tomić (1975-1980), Miško Šuvaković (1975-1980), Neša Paripović (1978-1980), Jovan Čekić (1975-1979), Paja Stanković (1975-1980), Maja Savić (1975-1980), Mirko Diliberović (1978-1980), Vladimir Nikolić (1977-1980), Dejan Dizdar (1975-1976), Nada Seferović (1975), Bojana Burić (1975), Stipe Dumić (1975), Momčilo Rajin (1975), Ivan Marošević (1975), Slobodan Šajin (1975). Foto: P74
Skupina je delovala do leta 1980. V njej so krajše ali daljše obdobje sodelovali: Biljana Tomić (1975-1980), Miško Šuvaković (1975-1980), Neša Paripović (1978-1980), Jovan Čekić (1975-1979), Paja Stanković (1975-1980), Maja Savić (1975-1980), Mirko Diliberović (1978-1980), Vladimir Nikolić (1977-1980), Dejan Dizdar (1975-1976), Nada Seferović (1975), Bojana Burić (1975), Stipe Dumić (1975), Momčilo Rajin (1975), Ivan Marošević (1975), Slobodan Šajin (1975). Foto: P74

Retrospektivna razstava v Centru in Galeriji P7, ki bo odprtje doživela nocoj ob 20.00, želi predstaviti temeljne principe dela Skupine 143, ki bi jo lahko opisali z naslednjimi parametri: teoretična praksa in praktična teorija, epistemološki prelom z visoko modernistično umetnostjo, jezik filozofije in poststrukturalizma, samoizobraževanje ter alternativni modeli znanja v poznem socializmu.

Razstava predstavlja videodela, risbe, fotografije, knjige umetnika, besedila in dokumentarni material – pri čemer bo poudarek predvsem na skupinskih delih in individualnih izjavah najpomembnejših članov skupine: Miška Šuvakovića, Neše Paripovića, Jovana Čekića, Paje Stankovića in Maje Savić.

V zgodovinskih pregledih je skupina poimenovana kot 2. generacija konceptualnih umetnikov. Skupaj z institucijo SKC so predstavljali opozicijo omejenim poznim modernistom, neodadi in fluxusu (npr. umetnosti Grupe Šestorice). V nasprotju s slednjimi je umetnost Skupine 143 zaznamovala močna teorija, s pravili in transparentnostjo, z željo, da se izognejo modelom romanticizma umetniške intuicije, ki je bila tako značilna za modernistično umetnost. Ob razstavi bo izšla tudi monografija z naslovom Skupina 143 – epistemološki prelom, ki predstavlja kritično in kontekstualno raziskavo zgodovine in prakse Skupine 143.