V ljubljanski Galeriji Zala bodo ob 17.00 odprli razstavo Vena Pilona. Na njej bo predstavljen izbor del iz zbirke Karla Dobide, nekdanjega ravnatelja Narodne in Moderne galerije ter dolgoletnega umetnikovega prijatelja. Dela bodo obiskovalca popeljala v Pilonova študijska leta v Pragi, Firencah in na Dunaju, čemur je sledil prvi obisk Pariza.

Z Jakcem v praških kavarnah
Popotovanje po evropskih mestih se začne po prvi svetovni vojni, ko se je Pilon vrnil iz ruskega ujetništva. Na obiskih v Ljubljani so nastale risbe mestnih značilnosti. Zanimanje za urbane predele in ljudi, ujete na mestnih ulicah, se nadaljuje v delih iz šolskega leta 1919/20, ko je Pilon študiral na likovni akademiji v Pragi. Najraje je skiciral po kavarnah, kjer je srečeval tudi Božidarja Jakca, ki je takrat prav tako bival v češki prestolnici.

Peza mestnega življenja ...
Pilonove grafike so vezane predvsem na študijsko obdobje, ki ga je preživel v Pragi, Firencah in na Dunaju. Pozneje se je grafike lotil le izjemoma. Jedkanice, suhe igle in linorezi, prav tako kakor risbe s tušem iz istega obdobja, dajejo vtis težkega ozračja v velemestih. Socialne teme kažejo življenje ljudi, ki jih je srečal v mestnih kavarnah, beznicah in na temačnih ulicah. V Firencah pa je denimo nastala tipična florentinska veduta s Ponte Vecchiom.

Po vrnitvi z Dunaja se je Pilon za nekaj časa ustalil v domači Ajdovščini, kjer so tesnobne grafike mest zamenjale slike iz domačega okolja, svetla primorska pokrajina in rojaki, prav tako zaznamovani z ekspresivno noto, je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Mateja Pušnik.

... in pariška lahkotnost
Sledil je Pariz, ki mu je nudil drugačno kulturno in umetniško okolje. Kakor se je spremenilo okolje, so tudi teme iz uličnega življenja postajale vedrejše, močne črte pa je zamenjala tanka linija, ki deluje lahkotneje. Meščane so nadomestili ribiči ob Seni, slikarji na Montmartru, intelektualci iz kavarn. Iz Pariza je ohranjena serija ženskih aktov, poleg brezimnih žensk pa je v Parizu nastalo lepo število portretov intelektualcev in umetnikov. Te podobe se osredotočajo na osebnostne poteze posameznika in na njegovo notranjo podobo.

Razstava se sklene s skupnim projektom Pilona in Dobide, s hudomušnim ciklom ilustracij za knjigo Alphonsa Daudeta Tartarin iz Tarascona, ki je v prevodu Karla Dobide izšla leta 1955.

Pot se je končala v rodni Ajdovščini
Slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, ki je eden najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, po svojem prispevku k ekspresionizmu in novi stvarnosti pa sodi v sam vrh evropske umetnostne zgodovine, se je rodil v Ajdovščini. Sredi 30. let preteklega stoletja se je ob opuščanju slikarstva začel intenzivno ukvarjati s fotografijo. Po ženini smrti se je vrnil v rojstni kraj, kjer je leta 1970 tudi umrl.