Mnogi so danes mnenja, da bi Evropa ponovno potrebovala voditelja, kakršen je bil Karel IV., ki mu je uspelo "mir okrepiti z modrostjo, ne z vojno". Te besede namreč beremo v slavnostni pogrebni pridigi praškega nadškofa Jana von Jenštejna za Karla IV., ki je umrl leta 1378.

Vladar je po vseh teh letih še vedno vseprisoten v češki prestolnici: čez Karlov most na Vltavi se vije skoraj nepretrgana kača turistov, današnji mestni park v jedru Prage - v srednjem veku največji trg v Evropi - nosi ime Karlov trg, Karlova univerza je najstarejša univerza severno od Alp ... In ne nazadnje, skoraj vsak Čeh najverjetneje vsak dan drži njegovo podobo v rokah, saj je njegov portret namreč na bankovcu za 100 čeških kron.

Čehi obožujejo svojega Karla
V letošnjem jubilejnem letu sta Narodna galerija v Pragi in Hiša bavarske zgodovine v Augsburgu s skupnimi močmi pripravili prvo bavarsko-češko deželno razstavo, ki so jo naslovili Cesar Karel IV. 1316-2016.

Za ta podvig je glavni kustos Jiří Fajt s svojo ekipo, ki vključuje tudi zgodovinarko Susanne Jaeger z Univerze v Leipzigu, prečesal pol Evrope in nabral vrsto kipcev, slik in pisnih dokumentov, pa tudi oblačil, nakita in vsakdanjih predmetov iz poznega srednjega veka.

Eden osrednjih eksponatov je skoraj 650 let stara skulptura cesarja z mostnega stolpa starega mestnega jedra Prage, narejena iz peščenjaka, ki ga upodoblja z nekoliko upognjenim hrbtom, glavo nagnjeno na stran, ki ga torej prikazuje takšnega, kot je bil: povsem človeški, nizke rasti in z nežno svetlikajočimi se očmi.

Karel IV. se je rodil 14. maja 1316 v Pragi, in sicer Janezu Luksemburškemu in njegovi ženi Elizabeti iz češke dinastije Přemyslidov. Dečka so z vsega sedmimi leti že poslali na dvor francoskega kralja, kjer pa ni bil deležen le spoznavanja dvornega ceremoniala, učil se je tudi jezikov. To je bila glavna podlaga za razvoj mladega princa v poliglota in intelektualca svetovljanskih razsežnosti. Tako je kasnejši rimsko-nemški, češki in italijanski vladar obvladal pet jezikov: latinskega, nemškega, češkega, francoskega in italijanskega.

Zelo je cenil izobraževanje in je z namenom širjenja znanja ustanovil številne univerze, prvo med njimi leta 1348 v svoji rodni Pragi. Na pričujoči razstavi je mogoče videti njeno ustanovno listino s pečatom.

Pobožnost ni ovirala ozkih oblačil dvornih dam
Znano je, da je bil Karel IV. tudi globoko pobožna oseba, zato je v postavitev vključenih tudi mnogo božjih podob, ki jih je zbiral. Vendar je hkrati znano tudi, da ga ta pobožnost ni odvračala od uživaštva. Za privlačne dvorne dame je dal sešiti tesno prilegajoča se oblačila, kar je šlo v nos tamkajšnji duhovščini.

Vendar je njegova miroljubnost včasih vodila tudi do šibkosti in nezmožnosti shajanja z nekaterimi pojavi. Tako je na primer prišlo do pogromov nad Judi, ki so se pojavili v srednji Evropi sredi 14. stoletja, in jih Karel IV. ni preprečil, pač pa posamičnim deželam pustil proste roke glede tega vprašanja. To dokazuje tudi pismo iz leta 1349, v katerem je Karel IV. dovolil rušenje judovske četrti v Nürnbergu.

Izobraževanje nad oboroževanjem
Dotična razstava je prav tako namenjena odpravljanju stereotipov o vladarju in prikazuje, kako tesno povezani so bili takrat Nemci in Čehi. Avtorji razstave izpostavljajo še, da se izjava "Z orožjem je mogoče ubiti teroriste - z izobraževanjem terorizem," danes pripisuje pakistanski dobitnici Nobelove nagrade za mir Malali Jusafzai, vendar pa je Karel IV. njegovemu sporočilu sledil že v 14. stoletju.

Razstava Cesar Karel IV. 1316-2016 je še do 25. septembra na ogled v Wallensteinovi jahalni šoli v Narodni galeriji v Pragi, od 20. oktobra 2016 do 5. marca 2017 pa jo bo mogoče videti tudi v Germanskem narodnem muzeju v Nürnbergu.