Dolenc (Ljubljana, 1938) je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih med okrog tridesetimi najpomembnejšimi slovenskimi fotografi, ki so glede na razmere v tistem času napravili, kar je bilo v njihovi moči, da bi fotografija tudi pri nas napredovala kot tehnična veščina in tudi kot ustvarjalni medij. K njej so jih posredno zavezovali še aktivni člani predvojnega Fotokluba Ljubljana. Ti so po letu 1945, kakor so vedeli in znali, tudi izšolali prvi povojni fotografski rod, v katerega do neke mere sodi tudi Dolenc.

Ker je bil pedagog fotografije tudi sam, ga danes štejemo v generacijo, ki ji je uspelo premostiti omejitve ljubiteljske sfere in prestaviti slovensko fotografijo na profesionalno raven, medtem ko naslednjo generacijo že predstavljajo akademsko izobraženi ustvarjalci, ki so slovensko fotografsko sceno dokončno strukturirali tako kot drugod po zahodnem svetu.

Ženski akt, portret, žanr in krajina
Dolenc je najpomembnejši del svojega opusa ustvaril kot član in dolgoletni predsednik Fotogrupe ŠOLT Ljubljana. Tematska raznolikost, ki jo je opazila tudi kritika ob njegovi prvi samostojni razstavi, je narekovala obravnavo njegovega opusa po tematskih sklopih. Tako so najprej predstavljena zgodnja dela, kjer se že kaže njegov motivni svet, ki ga dograjuje vse do danes: ženski akt, portret, žanr in krajina. V vsaki od teh tem je napravil nekaj antologijskih posnetkov, najbolj zbrano pa se je lotil posameznih žanrskih ciklov, zlasti zapisov iz Madrida in Aten, ter krajine, med katerimi posebej omenjamo podobe iz zapuščenih vasi nad Sočo tik ob slovenski zahodni meji. Kot navdušen gornik je del svojega opusa posvetil tudi planinski fotografiji in v bogato slovensko tradicijo vnesel nekatere nove formalne prvine.

V slogovnem pogledu opredeljujemo Dolenčevo delu kot vezni člen med povojnim žanrskim realizmom in modernističnimi inovacijami, ki so se od začetka petdesetih let prek mednarodnih fotografskih razstav, prek revij, delno pa tudi s področjem grafike in slikarstva začele uveljavljati v slovenskem prostoru.

Razstava, ki jo bodo odprli drevi ob 20.00 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Gradu Fužine, predstavlja Dolenčev črno-beli opus. Več o avtorju, o njegovem delu, o njegovih drugih dejavnostih, povezanih s fotografijo, ter o umetnostnem in fotografskem kontekstu, v katerem je ustvarjal, pa lahko preberete v monografiji, ki izide sočasno.