Razstava v 12 sobah z več kot 1.300 muzejskimi predmeti pripoveduje zgodbe o železarstvu, Gorenjski, Kranju in slovenstvu. Postavitev je nastajala štiri leta, pri njej pa je sodelovalo več kot 30 ljudi.

Vodja projekta stalne razstave Verena Perko je povedala, da razstava vključuje vse, kar Gorenjce opozarja na bogato preteklost. "S postavitvijo želimo predvsem opozoriti, kako so ljudje živeli nekoč in da je bilo včasih življenje presneto trdo ter nam je danes pravzaprav dobro. Premalo se zavedamo, kakšno odgovornost imamo do naših prednikov in zanamcev, kaj moramo varovati in česa bi se morali veseliti," je poudarila Perkova.

Razstava se začne s pozno antiko, kamor sega nastanek najstarejših gorenjskih vasi. Nadaljuje se s podobo podeželja in trdega življenja. Srednji vek je prikazan skozi cerkveno gospostvo in s cerkvenimi upodobitvami ter z gradovi, med drugim je predstavljen tudi grad Khislstein. Sledi predstavitev Kranja, sejemskega mesta.

Pokukamo v hiše in se veselimo železnice
"Pokukamo v hiše, gremo s transportom skozi hodnik in potem vstopimo v čas Marije Terezije, ko se je spremenilo šolstvo, pošta in industrija. V 19. stoletju se veselimo železnice. Višek pa doseže razstava z našimi očeti, ki so izsanjali današnjo samostojno državo. To so France Prešeren, Žiga Zois, Janez Bleiweis in Jakob Aljaž," opisuje Perkova.

Od sobe kmečke neveste do osamosvojitve
Sledita še soba kmečke neveste in meščanski salon. Dvajseto stoletje je prikazano skozi dve svetovni vojni in razvoj industrije. Razstava se sklene z osamosvojitvijo in z vprašanjem, "ali bomo vrednote, ki smo jih podedovali, to so skromnost, ponos, ljubezen do maternega jezika in ljubezen do domovine, sprejeli kot tisto, kar nam omogoča preživetje v tem svetu, ali pa bomo mislili le na svoje dobro in odšli v neznano".

"Slovenci smo premalo ponosni"
Kot je poudarila Perkova, muzej ni več le prostor, kamor prideš in od koder odideš, ampak je to prostor, kamor se vračaš, prostor srečevanja in doživljanja ter oblikovanja lastne identitete. Razstava je namenjena predvsem Gorenjcem in Slovencem. "Najpomembnejše je, da se sami zavedamo pomena naše preteklosti in dediščine, potem se je bodo tudi drugi," je izpostavila Perkova in dodala, da je težava v tem, da smo Slovenci premalo ponosni.