V sklopu projekta Velikani svetovne likovne umetnosti so na Lendavskem gradu v preteklih letih pripravili že nekaj pomembnih razstav: leta 2011 so predstavili dela češkega slikarja in grafika Alfonsa Muche, leta 2013 razstavo Rembrandtovih grafik, lani pa so predstavili grafike iz cikla Los Caprichos španskega umetnika Francisca de Goye. Tokrat nam predstavljajo 95 grafik in 15 plakatov katalonskega slikarja in grafika Joana Mirója (1893–1983).

Eden največjih nadrealističnih slikarjev
Mineva 120 let, odkar se je v Barceloni rodil eden največjih nadrealističnih slikarjev Joan Miró, ki je pod vplivom fovistov in nadrealistov ustvaril izviren in abstrakten slog. Poleg slik je izdeloval tudi mozaike, tapiserije, grafike, zidne slikarije, scenografije, plakate in kipe. Miró, ki je na očetovo željo obiskoval trgovsko šolo, se je likovni umetnosti za vselej zapisal, ko je po spletu nesrečnih okoliščin za posledicami živčnega zloma močno zbolel. S starši se je preselil na podeželje v Montroig pri Tarragoni, kjer je počasi ugotovil, da trgovina pač ni zanj.

Sprva se je šolal v Kataloniji, pozneje pa še v Parizu. Od vsega začetka je prijateljeval s Pablom Picassom, ki sta ju družili tudi politična drža in angažiranost. V španski državljanski vojni sta se oba odločno postavila na republikansko stran. To morda še najbolj ponazarja njegov plakat Pomagaj Španiji. Prijateljeval pa je tudi z dadaisti Francisom Picabio, Pierrom Reverdyjem, Tristanom Tzaro, in nadrealisti Andréjem Bretonom, Paulom Éluardom, Andréjem Massonom in Louisom Aragonom. Čeprav jih je družil podoben svetovni nazor, da so si bili blizu tako filozofsko kot tudi ustvarjalno, se Miró nikoli ni uradno priključil njihovemu nadrealističnemu krožku.

Ukvarjanje z grafiko v zrelih letih
Raziskovalni nemir, intelektualna širina in neizmerna vera v moč poetičnega v umetnosti pa so tudi značilnosti njegovih grafik, ki se jim je posvetil šele v svojih zrelih letih. Razstava je nastala v že utečenem sodelovanju lendavske galerije s Kunstgalerien Böttingerhaus iz Bamberga v Nemčiji oziroma z zbirateljem in mecenom Richardom H. Mayerjem.

Kljub temu da gre zgolj za grafike, ki so v lasti nemškega zbiratelja, je razstava na Lendavskem gradu “slikovit izbor, ki pač zmore zadovoljiti slehernega vedoželjnega ljubitelja likovne umetnosti, še posebej Joana Mirója. Razstava v Lendavi namreč prinaša na ogled pravcati spekter Mirójevih barvnih litografij (barvnih kamnotiskov), ki so nastajale od srede petdesetih let pa do umetnikove smrti leta 1983,” kakor je v katalogu ob robu razstave zapisal umetnostni zgodovinar Janez Balažic.