Goltziusa je še v otroških letih ujel požar, ki mu je trajno iznakazil desno roko - posebnost, ki jo je tudi sam ovekovčil na papirju. Morda zanimiv podatek je še, da je Goltzius leta 1600, pri za tiste čase zrelih 42 letih grafiko pustil ob strani inse lotil slikarstva, ki je takrat veljalo za vrhunec vse umetnosti. Tudi kot slikar je bil izjemno priznan, zgledoval pa se je po Tizianu in Rubensu.
Imena "Hendrick Goltzius" morda ne poznate, toda v baroku so bile grafike in bakrorezi nizozemskega mojstra prava uspešnica. Čeprav je to možaku prineslo zajetno premoženje, je njegov moto vselej ostal Čast presega zlato - slava ga je pač zanimala bolj kot denar ...
Goltziusa je še v otroških letih ujel požar, ki mu je trajno iznakazil desno roko - posebnost, ki jo je tudi sam ovekovčil na papirju. Foto:
Oglas
Morda zanimiv podatek je še, da je Goltzius leta 1600, pri za tiste čase zrelih 42 letih grafiko pustil ob strani inse lotil slikarstva, ki je takrat veljalo za vrhunec vse umetnosti. Tudi kot slikar je bil izjemno priznan, zgledoval pa se je po Tizianu in Rubensu.
V Philipsovem krilu amsterdamskega Rijksmuseuma je do 6. avgusta na ogled razstava z naslovom Čast prekaša zlato: Grafična delavnica Hendricka Goltziusa. Nizozemski risar, slikar in predvsem bakrorezec Goltzius (1558-1617) je bil eden vodilnih baročnih mojstrov svoje obrti na Nizozemskem. Slovel je po svoji izumetničeni tehniki in bujnosti kompozicij.
Hendrick Goltzius je bil ugleden in spoštovan umetnik že v času življenja (ko se je leta 1590 odpravil v Italijo, je moral, denimo, dejansko skrivati svojo pohabljeno roko (v otroštvu je za las ušel smrti v požaru), da je lahko potoval incognito.) Danes je znan predvsem po grafikah, ki jih označujejo drzne kompozicije ter uporaba nove tehnike - jedkanice. Velja tudi za enega najplodovitejših risarjev na Nizozemskem. Pripisanih mu je več kot 500 del, med njimi portreti, krajine in študije živali.
Goltzius je s svojimi grafikami mirno lahko pariral severnjaškim in italijanskim umetnikom svojega časa, pa tudi velikim mojstrom preteklih obdobij, kot sta bila Albrecht Dürer ali Lucas van Leyden. Najbolj nadarjene učence v svoji grafični delavnici je svoje tehnike tudi naučil. Jacques de Gheyn, Jan Muller, Jacob Matham, Jan Saenredam in še nekateri drugi pomembni nizozemski bakrorezci so se obrti izučili prav v Goltziusovi grafični delavnici v Haarlemu.
V Rijksmuseumu hranijo več kot 750 Goltziusovih grafik, med njimi svetovno poznana dela, kot so portret Gillisa van Breena, upodobitev Herkula, pogrebni sprevod Viljema Oranskega ali portret Frederika de Vriesa. Zbirka vključuje tudi številne pomembne Goltziusove slike in risbe.
Nekaj utrinkov amsterdamske razstave si lahko ogledate tudi spodaj.
Izjemno mišičast možak ponosno vlada nad okolico. Levja koža okrog njegovih ramen in gorjača nam dajeta slutiti, da pred nami stoji Herkul, junak grške mitologije, ki mu je kralj Argosa zadal 12 skoraj neizvedljivih nalog; med drugim je moral ubiti kretskega Minotavra, ujeti troglavega čuvaja Hada, psa Kerbera in ukrasti pas Amazonke Hipolite. Nekatera od teh junaških dejanj - na primer spopad z rečnim bogom v obliki bika - so upodobljena tudi v ozadju, kjer so tudi nimfe, ki pripravljajo gostijo. Herkul je kot zmagovalec nad zlom in pobijalec tiranov na Nizozemskem v času odpora proti španski nadoblasti veljal za simbol poguma in moči; datum nastanka pričujoče jedkanice - 1589 - se sklada s prebujajočim se odporom Nizozemcev. Pretirano mišičevje, ki mu ga je tukaj podaril Goltzius, je herkulu prineslo vzdevek Knollenman (Mišičnjak), v Nemčiji pa se sorodnim upodobitvam še vedno reče "Knollenstil". Foto: Rijksmuseum
Zgrbljena opica sedi v kotu in se poigrava s ključavnico, s katero je pripeta na verigo. Upodobitev s kredo je presunljiva predvsem zaradi umetnikove pozornosti detajlom, od koščenih okončin pa do rožnatega smrčka in naježene dlake živali. Goltzius je anatomiji na svojih slikah posvečal ogromno pozornosti (malo se je "sprostil" šele po potovanju v italijo leta 1590. Opica je že od srednjega veka dalje veljala za simbol brezsramnosti in greha, zato opica v verigah verjetno simbolizira človeka, ki je suženj svojih lastnih pritlehnih nagonov. Seveda pa ni nobenega zagotovila, da je Goltzius s tem poznim delom (l. 1579) res hotel ubrati moralističen ton: morda je hotel le pokazati, kako natančno zna narisati žival. Foto: Rijksmuseum
Star, a očitno še kar živahen možak med dvema bujnima lepoticama, v ozadju pa goreče mesto. Moški je seveda Lot, ki sta ga po uničenju Sodome zapeljali lastni hčerki. Goltzius je ta svetopisemski prizor leta 1616 upodobil predvsem zato, da bi pokazal svojo veščino upodabljanja aktov. Goli dekleti imata mehki, nežno zaobljeni telesi, Lot pa je za starca presenetljivo mišičast. Da bi njihovo anatomijo še poudaril, je umetnik telesa ovesil z draperijami v kontrastnih barvah. rdeči, modri in rumeni. Drže vseh treh protagonistov so morda rahlo izumetničene, a taka je bila pač konvencija manierizma. Foto: Rijksmuseum
Viljema Oranskega, vodjo nizozemskega upora španski nadoblasti, je Balthasar Gerardts v Delftu umoril julija 1584. Na sliki je detajl umetnikove upodobitve pogrebne procesije "očeta naroda", ki so ga morali pokopati v Delftu, saj je Bredo zasedala španska vojska. Procesijo je Goltzius razdelil na kar devet delov, ki skupaj tvorijo petmetrski friz. Foto: Rijksmuseum
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje