Pod naslovom Labirint časa so na ogled risbe in slike, ki jih je umetnik večinoma ustvaril od 50. let prejšnjega stoletja dalje. Najstarejše razstavljeno delo je Avtoportret - risba s tušem na papirju, ki je nastal leta 1948, najmlajše delo pa nosi letnico 2012. Konec razstave po besedah kustosinje Marije Skočir, ki je razstavo zasnovala s kustosinjo Barbaro Savenc, ostaja nedefiniran, nezaprt, saj Ciuha še vedno ustvarja.

Postavitev pokriva skoraj sedem desetletij ustvarjanja umetnika, ki zase pravi, da svoje najlepše slike še ni naslikal.

"V budizmu sem odkril napotilo za življenje"
Razstava, ki bo na ogled do 13. aprila, se zelo posveča tudi orisu specifičnega duhovnega in filozofskega ozadja, ki ga je Ciuha gradil predvsem na izkušnjah s potovanj. Pri tem ga je najprej zaznamovalo potovanje v Makedonijo, pozneje pa na budistični Vzhod.

Kot je povedal umetnik, je v budizmu odkril napotilo za življenje. "Povedali so mi, da se po njihovem verovanju človek rodi nedolžen in ima kot tak pred seboj celo življenje. Največ, kar lahko kot človek narediš, je, da iztisneš iz sebe tisto najboljše, kar zmoreš. Če je kaj božanskega v tebi, boš našel življenje. In v tem božanskem sem našel svojo svobodo," je dejal Ciuha.

Postavitev spremlja obsežen katalog, ki vsebuje reprodukcije več kot 200 avtorjevih del in tri strokovna besedila, ki izčrpno opisujejo in odražajo umetnikovo življenjsko pot ter nastajanje, recepcijo in vlogo njegovega opusa v slovenski umetnosti.

V partizane in nato na akademijo
Ciuha se je rodil leta 1924 v Trbovljah. Ko je bil star štiri leta, se je družina preselila v Videm pri Krškem. Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, vendar je prebegnil k zaveznikom. Leta 1944 se je pridružil partizanom. Po vojni je najprej na Filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost, umetnostno zgodovino in arheologijo. Leta 1946 se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je po diplomi opravil še specialko za zidno slikarstvo pri Slavku Pengovu.

Že med študijem je obiskal Makedonijo, kjer je odkril svet monumentalnih fresk in bizantinskega izročila. Leta 1956 je za sedem mesecev odšel v Pariz, pozneje je študijsko potoval na Vzhod, v Burmo, kjer je raziskoval vzhodnjaško in budistično filozofijo ter duhovnost.

Med številnimi obiskanimi kraji mu je bil najbolj všeč Pariz, vanj se je vedno znova vračal in se v 80. letih prejšnjega stoletja tja tudi preselil. V francoski prestolnici se je srečal s pesnikom in likovnim kritikom Alainom Bosquetom, s čigar pomočjo se mu je vstop na pariško likovno prizorišče širše odprl.

Na ogled številne tehnike
Umetniško ustvarjanje Jožeta Ciuhe je zavezano različnim tehnikam. Akvareli nastajajo predvsem v poletnih mesecih na otoku Šipan, grafika v Ljubljani in Benetkah, slike pa povsod, v vseh letnih časih. Ukvarja se tudi z risbo, ilustracijo, mozaikom in tapiserijo. Je tudi pesnik in pisatelj. Njegova dela najdemo v najpomembnejših svetovnih umetnostnih ustanovah.