Ljubitelji (pa tudi le bežni znanci) umetnosti jo že vrsto desetletij poznajo po motivih buč, površinah, skoraj obsesivno pokritih s pikami, in po čarobnih "sobah neskončnosti" (Infinity Rooms), ki jih ustvarja s pomočjo zrcal. Njene razstave so v zadnjih letih med najbolj obiskanimi, leta 2014 pa je njena slika na dražbi lastnika zamenjala za 7,1 milijona dolarjev (to je skoraj rekord za najdražje prodano delo živeče umetnice). A Jajoi Kusama sploh ne razmišlja o tem, da bi upočasnila tempo. "Od približno desetega leta starosti naprej slikam, od jutra do večera. Še zdaj ne mine niti en dan, da ne bi slikala," je zaupala izbrani četici novinarjev v svojem studiu.

Fantastične vizije (v čisto dobesednem smislu)
Kusama se je v New York napotila pri 27 letih. Renome si je ustvarila predvsem s svojim slikarskim opusom. Njegovi prepoznavni motivi imajo zelo specifičen vir navdiha: umetnici se že od otroških let dalje prikazujejo halucinacije utripajočih luči, pik in rož.

V šestdesetih je bil umetnica seveda del protivojnih protestov, s svojim delom pa je med drugim navdihnila umetnike, kot so Donald Judd, Andy Warhol, Joseph Cornell in Claes Oldenburg. Kljub temu danes ugotavlja, da ji je New York "povzročil nevrozo". Leta 1977, nekaj let po vrnitvi v domovino, je prostovoljno odšla v psihiatrično ustanovo, kjer živi še danes. Vsako jutro jo sicer odpeljejo v bližnji studio, kjer nato ves dan ustvarja. "Še vedno imam halucinacije," prostodušno priznava Kusama, ki je že na daleč prepoznavna tudi po svoji ognjeno rdeči lasulji in pisanih oblačilih, potiskanih z motivi njenih umetnin. "Pike priletijo z vseh smeri - na moja oblačila, na tla, na strop in na stvari, ki jih nosim v rokah. In jaz jih rišem."

Pike, s katerimi si je ustvarila ime, bodo tudi vodilna tema muzeja z njenim imenom, ki vrata odpira 1. oktobra; našli jih boste celo na stranišču, kjer jih še dodatno množijo zrcala. Med pomembnejšimi je tudi zrcalna "Soba neskončnosti", polna pikastih buč, in pa detajlirane črno-bele risbe velikih dimenzij.

Umetnica, ki trenutnih razmer po svetu noče komentirati (razen toliko, da poudari, kako sovraži vojno), bi rada s svojim muzejem "pozitivno prispevala svetu". "Na vsak način bi rada svojo ljubezen prelila v človeštvo, v up družbe brez vojn. Vsak dan bi rada čutila hrepenenje v boju za dobro človeštva."