Na razstavi Recepti za nesmrtnost so na ogled umetnine Salvadorja Dalíja iz zasebne zbirke Richarda H. Mayerja iz Nemčije. Razstava je nadaljevanje pestre dejavnosti Galerije-Muzeja Lendava, ki vrsto let sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji evropskega prostora. Organizatorja tokratne postavitve sta Galerija-Muzej Lendava in Kontakt Verlag iz kraja Neufahrn bei Freising.

Še eno v nizu zvenečih imen v Lendavi
Plod sodelovanja z drugimi institucijami so poleg letošnje razstave Salvadorja Dalíja in zelo odmevne lanske razstave Joana Mirója tudi pomembne razstave preteklih let. Med temi so bile velika retrospektivna razstava Victorja Vasarelyja, razstava akvarelov in litografij najvidnejšega predstavnika avstrijskega ekspresionizma Oskarja Kokoschke, razstava oljnih slik in grafik ene najprodornejših predstavnic pariške šole in moderne umetnosti 20. stoletja Françoise Gilot, razstava češkega slikarja in grafika ter enega največjih predstavnikov fin de siecla Alfonsa Muche.

Nadalje pa še razstava japonskih mojstrov erotičnih lesorezov shunga, razstava keramike znamenite madžarske manufakture Zsolnay, razstava jedkanic nizozemskega velikana Rembrandta (sodelovanje z dunajskim Künstlerhausom), razstava grafik Los Caprichos španskega umetnika Francisca de Goye in razstava Pabla Picassa, ki velja za najslavnejšega likovnega umetnika 20. stoletja.

Iz Španije prek Francije v ZDA in od tam nato ponovno na francoska tla
Salvador Dalí (1904—1989) se je rodil v Figueresu v Španiji. Po študiju v Madridu je leta 1927 odšel v Pariz in se tam seznanil s Picassom, Andréjem Bretonom in nadrealističnim gibanjem. Leta 1940 se je izselil v ZDA, osem let pozneje pa se je preselil v Francijo. Dalí velja za vodilnega predstavnika nadrealizma, ki si je slavo krojil z izjemnimi umetninami, pa tudi s provokativnim življenjskim slogom.

Na podlagi študija psihoanalize je razvil t. i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot izjemen slikar naturalistično natančne slikovne detajle združeval v ekscentrične in celo absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval "ročno naslikane fotografije sanj".

Medijsko in tržno je bil zelo spreten umetnik, ki je znal ustvariti in gojiti kult o svojem geniju. Njegov opus zajema obdobje skoraj celotnega 20. stoletja, saj je začel ustvarjati že kot otrok, naravnost eksplozivna ustvarjalna moč pa ga je poganjala vse do smrti.

Razstavo Recepti za nesmrtnost je na lendavskem gradu odprl minister za kulturo Tone Peršak.

Lendava odločno v smeri proti EPK
Postavitev so v Lendavi odprli v sklopu priprav operativnega načrta in lokalne strategije kulture za kandidaturo za EPK 2025. Kot poudarjajo, ne gre le za priprav za kandidaturo za EPK, ampak si s tem predvsem postavljajo izziv. O kandidaturi za EPK je lendavski župan Anton Balažek dejal, da vse poteka po načrtih in da je največ narejenega s tem, da razvijajo tisto, kar je bilo v preteklosti zaznano kot dobro in potencialno za rast, med tem pa so tudi razstave likovnih velikanov, kot je današnja.

"Takšna razstava v Lendavi pritegne približno 12 tisoč obiskovalcev, na razglednem stolpu jih je letno blizu 100 tisoč, trendi v prvih petih mesecih letošnjega leta kažejo, da se bodo te številke letos dvignile še za deset odstotkov, posebno razveseljivo pa je, da analize kažejo, da obstaja pozitivna korelacija med dogodki v turizmu in kulturi," še pravi Balažek.

Ena največjih težav je po njegovem motivacija ljudi, ne samo v kulturi, tudi v gospodarstvu in nasploh, da se bolj vključijo, povežejo, širijo socialno mrežo, prav to pa pričakujejo od tega projekta, ki je za zdaj vsebinski, do konca leta pa morajo pripraviti še naložbeni del.

"Delali bomo v skromnih okvirih, racionalno, poskušali zajeti vse, kar potrebujemo, da lahko vsebine uresničimo, in to res tisto, kar potrebujemo in kar bi potrebovali, tudi če tega projekta ne bi bilo," je še povedal Balažek in dodal, da se uspešno povezujejo z ustanovami in projekti iz Slovenije in drugih držav. Aleš Šteger, ki je sodeloval pri pripravi lokalne strategije kulture, je opozoril na zgledno multikulturnost Lendave, po kateri je edinstvena. Po njegovem je pomembno njeno odpiranje v evropski prostor, pri čemer pa je treba najti ravnovesje med inovacijami in kvalitatitvnim obujanjem tradicije. "Opravili smo številne pogovore z ljudmi, da bi jih motivirali in odkrili njihove želje, saj je povezovanje usodnega značaja, priprava lokalne strategije pa kaže, da ne gre za enoletne ognjemete dogodkov, ampak v kulturi in povezavi te s turizmom skušamo osmišljati kraje oziroma regije na novo," je poudaril Šteger in pohvalil Lendavo, saj je letos za kulturo namenila 16 odstotkov svojega proračuna, kar je slovenski rekord.