Na razstavi v ljubljanski galeriji Vžigalica Rauch prikazuje spekter od efemernih naplavin urbanega vsakdana do artefaktov modernistične arhitekture. V svoj pogled vključuje tudi razmisleke – skice, makete in okvirjene fotografije, ki definirajo svoj prostor. Avtor se tako osvobodi od ideološkega motiva in lahko objektiv usmeri v svojo zgodovino. V izhodiščni želji po emancipaciji fotografije od ideologije medijske produkcije avtor zavzema pozicijo sočasnega gledanja fotografske podobe na ravni teorije, tehnologije, performativnosti in fascinacije.

Razstava 15 objektov razvija koncept fotografske podobe v smeri suverene ideološke pozicije po načelih modernističnega osamosvajanja medija od preostalih družbenih struktur. Fotografska podoba se emancipira na treh ravneh. Na prvem mestu se ta emacipacija izvaja na ravni produkcije podobe, ki ni obremenjena z vnaprej določenimi zgodbami, ampak izhaja iz sebi lastnih parametrov, tj. osnovnih gradnikov fotografije - motiva, snemanja in tehnike. Na drugi ravni se razstava loteva recepcije podobe skozi Sistem, fotografijo s katero avtor interpretira objemalno škatlo (angl. hug box, hug machine ali squeeze machine). retji element emancipacije je portret, ki se umešča v celoto kot nesmiselni, zunanji element, ki pojem celovite fotografske serije destabilizira s stališča skladnosti in konsistence.