Razstava slikarjevih najboljših del v pariškem Muzeju Orsay se je izkazala za eno največjih uspešnic desetletja. Za ogled postavitve, ki so jo pod naslovom Carinik Rousseau odprli konec marca in zaprli preteklo nedeljo, so izdali skoraj 480.000 vstopnic.

Rekorden obisk v Muzeju Orsay sicer pripada razstavi Van Gogh, samomor družbe iz leta 2014. Takrat so v muzeju v štirih mesecih, kolikor je trajala tudi Rousseaujeva razstava, izdali kar 655.000 vstopnic.

Medsebojno občudovanje z velikim Picassom
Rousseau je sprva delal kot paznik na carinski postaji, olja pa je začel ustvarjati, ko mu je bilo okoli 40 let. Večino koncev tedna je preživljal v pariškem muzeju Louvre, botaničnih vrtovih in v živalskem vrtu, ki so mu bili navdih za danes slavne slike džungle in tigrov.

Pablo Picasso je kupil veliko Rousseaujevih zgodnejših del, njemu v čast pa je leta 1908 priredil tudi divji bohemski banket. Rousseau, ki je v tem času že precej popival, je bil takrat star 64 let. Ob koncu večera naj bi Picassu dejal, da "sva midva najboljša slikarja vseh časov, ti v egiptovskem, jaz pa v modernem žanru".

Čeprav so se zanj zavzemali slikarji, kot sta bila - poleg Picassa še - Vasilij Kandinski in Max Ernst, pa ga je modernistična skupina z Montmartra rada zbadala zaradi njegove komične in mirne osebnosti.

"Amaterska tehnika in neznanje risanja rok"
Za Rousseauja je znano, da ni nikoli dopustil, da bi se realnost pretirano vpletala v njegovo umetnost. Toda njegove cvetlice in rastline se na platnu zdijo presenetljivo resnične, čeprav so bile večinoma plod njegove domišljije.

"Najbolj eksotičen izmed vseh eksotičnih slikarjev", kot ga je poimenoval pesnik Apollinaire, je zelo redko zapuščal Pariz. Navdih za nenavadne slike džungle je Rousseau dobival iz najbrž poceni publikacij.

Umetnik je imel velik vpliv na mlade slikarje in nadrealiste, prav tako so ga občudovali slikarji Paul Gauguin, Robert Delaunay, Georges Seurat in Paul Signac. Slednja sta ga tudi podpirala v njegovih zadnjih, z revščino prežetih letih, je med drugim za AFP povedala kustosinja razstave Beatrice Avanzi.

Ob tem je Avanzijeva dodala, da je bil Rousseau "zagotovo enkraten umetnik, samouk, ki bi ga lahko klicali nedeljski slikar, vendar smo hoteli pokazati, da je bil tudi umetnik svojega časa; razstava zato ni klasičen biografski prikaz".

Fotoutrinke z nekaterih preteklih razstav del Henrija Rousseauja si lahko pogledate spodaj.