Oglas
Pariška galerija, katere podoba - vse napeljave ležijo zunaj fasade - je konec sedemdesetih postavila nove mejnike v sodobni arhitekturi, bo do 17. julija gostila predstavitev dela Američana Thoma Mayna in njegove arhitekturne skupine Morphosis. Postavitev prinaša tako imenovano "arhitekturo v dejanju", ki obiskovalčev pogled usmeri na samo gradbišče, kjer rastejo projekti Maynove arhitekturne skupine Morphosis. Med najznamenitejšimi izdelki Thoma Mayna v zadnjih 20 letih so zagotovo nebotičnik Sun Tower v Seulu, sodna palača v Eugenu v Oregonu, univerza v Cincinnatiju in kolidž Diamond Ranch v Kaliforniji.
Črpanje iz kulturnega okoljaFilozofijo svojega arhitekturnega opusa je dobitnik najuglednejše arhitekturne nagrade Pritzkerjevega priznanja leta 1993 razkril v knjigi Connected isolation. Ta filozofija zapoveduje arhitektovo vpetost v kulturno okolje, v katerem ustvarja. Okolje skupine, ki jo je Thom Mayne ustanovil leta 1972, je bilo predvsem vedno bolj futuristična urbana pokrajina Združenih držav v sedemdesetih in osemdesetih.
Maynovo delo bi tako lahko morda celo postavili nasproti projektu gradnje centra George Pompidou (stavbo so načrtovali Renzo Piano, Richard Rogers in Gianfranco Franchini), saj je zgradba grobo presekala okolje starih in oblikovno prav nič revolucionarnih stavb, ki jo obkrožajo.
Nikoli končan proces preobrazbe
Maynove stavbe so tako železo-betonska in steklena vzporednica hitrega načina življenja v ameriških mestih. Konstrukcije so dinamične, kot da bi bile posamezne ploskve in izrastki obsojene na padec v prepad; vsak trenutek pa nas lahko za vogalom pričaka tudi prizidek povsem nepričakovane oblike. Tudi ime kolektiva Morphosis namiguje na nikoli končane procese preobrazbe sodobne družbe; Morphosis je namreč izpeljanka iz izraza metamorphosis (preobrazba).
Simbioza arhitekture in kiparstva
Arhitektura skupine Morphosis občasno "vdre" v polje kiparske umetnosti, saj številne stavbe Thoma Mayna in njegovih kolegov krasijo elementi, ki jim obiskovalec pravzaprav ne zna določiti uporabne vrednosti. Morda jo celo imajo, a naključnemu mimoidočemu se kažejo bolj kot skulpture kot pa neločljivi elementi arthitekture. Thom Mayne velja tudi za mojstra načrtovanja organizacije stavb. Njegove konstrukcije so bistroumni konglomerati skoraj samozadostnih enot, ki jih arhitekt vizualno in funkcionalno poveže v morda na prvi pogled nekoliko nenavadno, a brezhibno delujočo celoto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje