Italijanski slikar Gino Severini (1883-1966) velja za enega vodilnih predstavnikov futurizma, avantgardnega umetniškega gibanja, ki je leta 1909 izbruhnilo z Marinettijevim futurističnim manifestom. Več kot 40 let po veliki razstavi Severinijevih del v francoski prestolnici so novo retrospektivo njegovih umetnin pripravili v sloviti Oranžeriji.

V Parizu je tako pod naslovom Gino Severini: Futurist in neoklasicist do 25. julija na ogled okrog 75 slik in risb. Postavitev ponuja dober vpogled v celotno ustvarjanje umetnika, ki je večino življenja preživel razpet med Rimom in Parizom.

Severini se je rodil v Cortoni. Leta 1900 je spoznal slikarja Umberta Boccionija; skupaj sta se v ateljeju Giacoma Balle seznanila s tehniko divizionizma, ki je odločilno zaznamovala Severinijeva zgodnja futuristična dela med letoma 1910 in 1911.

Leta 1906 se je Severini v Parizu seznanil s pariško avantgardo, leta 1910 pa se je pridružil futurističnemu gibanju. Predstavljal je pomembno vez med umetniki v Franciji in Italiji. Z idejami kubizma se je seznanil pred svojimi italijanskimi kolegi. Ustvarjal je v različnih medijih, med drugim tudi mozaike in freske.

Po prvi vojni se je odvrnil od futurizma k sintetičnemu kubizmu, leta 1916 pa se je od kubizma obrnil k neoklasicizmu. V 40. letih se je približal abstrakciji, v 50. letih preteklega stoletja pa se je povrnil k futurističnim objektom.