Med najzanimivejšimi eksponati na razstavi bo poliptih Stefaneschi, večdelni oltar, ki še ni zapustil Vatikana od tedaj, ko ga je kardinal Jacopo Caetani Stefaneschi naročil za tamkajšnjo baziliko sv. Petra. Razstava bo na ogled od 2. septembra pa vse do 10. januarja prihodnje leto.

Giotto di Bondone (okoli 1266 ali 1227-1337) se je rodil v Vespignanu blizu Firenc kot kmečki sin. Slikarstva ga je učil Cimabue, ki je že sam skušal premostiti togost srednjeveškega slikarstva. Njegovo zgodnje in prvo veliko delo je 28 fresk v zgornji cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Assisiju, četudi nekateri strokovnjaki dvomijo, da jih je ustvaril prav on.

Giotto se je v zgodovino umetnosti tako zapisal kot slikar, ki je srednjeveško slikarstvo prevetril s povsem novim pristopom in v prostore vnesel perspektivo, figure pa razgibal v prostoru in jih individualiziral ter vanje vnesel psihološko noto. Pravzaprav marsikatero delo, ki je nastalo v zgodnjem 14. stoletju, govori o zrelosti časa za novitete, ki pa jih je za nekaj desetletij zaustavila epidemija kuge, ki je sredi stoletja strašno zdesetkala prebivalstvo stare celine.

Pomemben je tudi njegov niz fresk o Marijinem življenju, Kristusovem trpljenju in Poslednji sodbi v kapeli Scrovegni cerkve Santa Maria dell'Arena v Padovi. V Rimu je ustvaril mozaik v cerkvi sv. Petra, v Firencah pa freske v palači Bargello, v cerkvi Santa Croce ter Madono za cerkev Ogni santi.

Leta 1334 je bil izbran za glavnega arhitekta firenške katedrale. Začel je graditi zvonik, ki so ga po njegovi smrti dokončali po njegovih načrtih.

Odmik od tradicije
Giotto velja za najpomembnejšega italijanskega slikarja 14. stoletja. S freskami je prekinil bizantinsko slikarsko tradicijo, odrekel se je zlatemu ozadju, oživil je figure, prostor pa je že skušal upodobiti tridimenzionalno.