Delo Jeona Joonha naj bi popolnoma odgovarjalo na vprašanje: Kaj je grafika danes? Foto: 27. Grafični bienale
Delo Jeona Joonha naj bi popolnoma odgovarjalo na vprašanje: Kaj je grafika danes? Foto: 27. Grafični bienale
Jeon Joonho: In God We Trust
Delo In God We Trust izpostavlja simbole, ki že več desetletij predstavljajo 'vse', kar naj bi bilo ameriško. Foto: 27. Grafični bienale

Veliko nagrado MGLC podeljuje umetniku, čigar delo, predstavljeno na bienalu, pomeni pomemben umetniški prispevek, nagrada pa je lahko podeljena tudi kot priznanje za življenjske dosežke. Žirija, ki ji je predsedovala Nevenka Šivavec iz Kabineta grafike v Zagrebu, je nagrado pisodila umetniškemu delu, ki naj bi ponazarjalo vse, kar danes pomeni grafika. Umetniško preobraženi bankovec ZDA je namreč virtualno računalniško delo, če pa ga natisnemo, postane klasičen grafični artefakt.

Zastopani vsi vidiki sodobne grafike
Jeonovo delo se popolnoma zliva s poslanstvom grafičnega bienala, za katerega Šivavčeva pravi, da odgovarja na vprašanje, "kje smo in kam gremo". Na področju grafične umetnosti seveda. MGLC tako ostaja polemičen in predstavlja 'zdrav' odnos do umetnosti in do njenega predstavljanja občinstvu. Tak zdrav odnos do umetnosti in do sveta pa opredeljuje tudi delo korejskega nagrajenca.

Sporočilno moč v Ljubljani predstavljeno delo črpa iz iskrive in duhovite problematizacije trenutne gospodarsko-politične konstelacije v globalnem okolju. To je delo, čigar rokopis zaznamuje bogata sporočilnost. Nikakor se tu namreč ne odvija le (pre)pogosto povedana zgodba o postokolonizacijskem obdobju, v katerem kot samodržec in obenem kot relikt kolonialne zgodovine nastopajo ZDA. Znotraj enega v današnjem svetu tako rekoč omnirezentnega znaka (dolarskega bankovca) se odvija ikonografska inscenacija, ki pa v svojem najglobljem bistvu predstavlja dramo malega človeka, ki se znajde v okolju velike moči.

Chaplinovski mali človek zre v veliki stroj
Nevenka Šivavec je v zvezi z delom omenila tudi osebno tveganje 'malega' umetnika, ki se odloči za politični komentar in ki izvira iz dežele, ki jo zaznamujejo dolgoletni tesni odnosi z ZDA. Obenem to delo izpostavlja tudi problem 'izgubljenosti s prevodom', različnega razumevanja simbolov moči na različnih koncih sveta. Ta igra, ki jo Šivavčeva imenuje chaplinovska tema, saj podaja zgodbo o malem človeku, soočenim z velikim 'strojem', namreč ni in ne more biti povsod razumljena enako. Vendar pa zaradi povsod navzočih Združenih držav povsod izziva razprave in izražanje stališč. Nagrajeno je torej delo, ki obenem dokazuje, da umetnost ostaja izzivalna in sporočilna, obenem pa tudi dokazuje vitalnost in grafilnega medija, ki se zna prilagajati novim časom.

Polona Balantič