Oglas
V tamkajšnji galeriji Schirn Kunsthalle namreč poteka razstava skoraj 160 del belgijskega slikarja Jamesa Ensorja (1860-1949), ki se je od enega najbolj zaničevanih umetnikov prebil do položaja belgijskega umetniškega junaka. Slikar, ki so ga nekaj desetletij zasmehovali prav vsi, najbolj pa kritiki, je tako postal eno vodilnih imen slikarstva prve poilovice 20. stoletja. Kaj je povzročilo tak preobrat v dojemanju umetnosti Jamesa Ensorja? Prva svetovna vojna, a o tem nekoliko kasneje.
Namesto INRI zdaj pišemo ENSOREnsorjevi liki so satirične podobe zasmeha in groze. James Ensor pa jih ni našel v svoji prebujni domišljiji. Poiskal jih je kar v svetu, ki ga je obkrožal in v katerem je bila prava množica ljudi, ki jih je umetnik iz dna duše sovražil. Naslikal je torej karikature matere in vedno pijanega očeta, posmehoval se je profesorjem na likovni akademiji, tako rekoč vsem pomembnim ljudem belgijskega javnega življenja (kralju, plemstvu, škofom, politikom), najraje pa se je spravljal na likovne kritike.
Na slikah jih je razkosal in obglavil, nekoč pa je sebe naslikal kot Jezusa na križu, ki mu znani likovni kritik v bok zabada sulico. Nad "Jezusa" je namesto napisa INRI postavil besedo ENSOR. Vse te strašljive podobe so umetnostni zgodovinarji - po tem, ko je Ensor zaslovel - začeli navajati kot znanilke ekspresionizma in nadrealizma.
Spake, ki nas obkrožajo
James Ensor svojega prezira do večine ljudi ni podajal le skozi svoj likovni izraz. Pri dvajsetih letih je pustil študij in se vrnil domov. Na podstrešju domače hiše si je uredil atelje, ki ga naslednjih 70 let skoraj ni zapustil. V njem si je ustvaril "skladišče" podob ljudi, ki mu niso bili pri srcu. Slik ljudi, ki jih je ljubil, ni bilo. V tostranstvu pač težko najdemo prisrčnega človeka. Ensorjevi ljudje zato nosijo maske in kljune, obraze imajo popačene, okostnjaki pa so na Ensorjevih slikah prej pravilo kot izjema.
Oseba, ki jo danes slavijo kot napovedovalca nastopa nadrealizma, zares ni kazala spoštovanja do soljudi, še manj do avtoritet. Jezusa je James Ensor "nabil" na križ rožnate barve in mu nadel baletno krilce. Žandarje pa je upodobil kot krvoločne morilce. To je bilo preveč celo za člane umetniškega kolektiva Les XX, katerega eden izmed ustanovitelj je bil tudi Ensor.
Svetovna vojna prinese novo miselnost
Prelom v dojemanju Ensorjeve umetnosti je prinesla prva svetovna vojna. Ta je razpihnila predstave o človeški dobroti in še enkrat dokazala, da je človek zmožen zares grozovitih dejanj. Slike Jamesa Ensorja so kar naenkrat postale simbol krutosti realnega življenja. In le majhen del dvajsetih let 20. stoletja je moral miniti in že se je James Ensor znašel med "slikarskimi zvezdniki". Med umetniškimi laiki je umetnost Jamesa Ensorja na žalost malo znana. Morda bo velika postavitev v Frankfurtu - obiščete jo lahko do 19. marca - to spremenila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje