Da gre za svojevrstnega čudežnega otroka, je Gustave Doré (1832-1883) pokazal že pri domiselnih potegavščinah v otroških letih. Izid svojih prvih ilustracij je v Strasbourgu rojeni umetnik doživel pri petnajstih letih, zatem pa v karieri prispeval podobe za številne literarne klasike - od Danteja, Rabelaisa, Perraulta do Shakespeara. Leta 1853 je dobil naročilo za ilustracijo Byronovih del, zajeten honorar si je prislužil tudi z ilustracijami Krokarja Edgarja Allana Poeja.
Pariški muzej, ki v svojih zbirkah hrani nekaj najlepših primerov francoskega impresionizma, postimpresionizma, simbolizma in drugih del 19. stoletja, na razstavi, ki bo na ogled do 11. maja, predstavlja več kot 200 Doréjevih del.
Od satire do historičnih prizorov
Doré, ki je od leta 1848 objavljal ilustracije v pariških časopisih Journal pour rire in La Caricature, se je s tehnično dovršenostjo in smislom za humor zapisal med najpomembnejše ilustratorje 19. stoletja. Ilustracije so po njegovih zasnovah izdelovali sodelavci v tehniki lesoreza. Domač je bil tako v satiri kot historičnih prizorih, širok razpon pa je pokazal tudi pri izboru tehnik. Ob delih velikega formata je ustvarjal manjša, intimnejša dela, barvite akvarele, ostre risbe s peresom in tušem. Navdušujejo tudi njegove humorja polne monumentalne, včasih enigmatiče skulpture.
Nazadnje so Doréjevo delo retrospektivno predstavljali pred tremi desetletji, tokratna postavitev pa poskuša osvetliti različne vidike ustvarjanja tega ilustratorja, čigar vpliv lahko vlečemo vse do striparskega ustvarjanja naslednjega stoletja.