Hrvaško kiparstvo je v svojem razvoju črpalo iz bogate dediščine preteklosti (tako domače kot tuje) in tako ustvarilo čvrste temelje za svoj napredek.

Močno kiparsko prizorišče
Aktualna hrvaška kiparska scena je po umetniški prepričljivosti in kakovosti zelo močna, tako zaradi izrazite tradicije okolja in vrhunskih predhodnikov - Andrej Buvina, mojster Radovan, Jurij Dalmatinac ... - kot zaradi izrednega talenta sodobnih ustvarjalcev.

Gre za umetnike, ki so slogovno povsem izvirni, hkrati pa nadaljujejo hrvaško kiparsko tradicijo. V svojih delih ohranjajo tisto izvirno in jedrnato iz lastnega okolja, istočasno pa tudi bogato umetniško dediščino kot neizčrpen vir navdiha.

Te motive je upoštevala kustosinja Jasminka Poklečki Stošić pri izbiri umetnikov in njihovih del in tako izbrala kiparje Slavomirja Drinkovića, Vladimirja Gašparića Gapota, Kažimirja Hrasteta, Daliborja Stošića, Petra Barišića, Mirka Zrinšćaka, Ljuba de Karino, Matka Mijića, Peruška Bogdanića, Alema Korkuta, Marino Bauer, Božico Matasić, Siniša Majkusa, Damirja Mataušića, Marijo Ujević in Ivana Kožarića.

Visoka raven umetniške kakovosti del
Vsi omenjeni umetniki in umetnice so uveljavljene osebnosti aktualnega trenutka hrvaškega kiparstva. V Galeriji Jakopič, kjer bo razstava na ogled do 29. avgusta, so prepričani, da bodo njihova dela z visoko ravnijo umetniške kakovosti zadovoljila izjemno zahtevno evropsko likovno sceno, kritiko in občinstvo.

Avtorica razstave je vsakega kiparja predstavila s tremi deli - razstava torej zajema 51 skulptur. Gre za najboljša, nedavna dela kiparjev, ki so se izoblikovali predvsem na zagrebški Likovni akademiji, kjer v večini danes delujejo kot profesorji.