V Karlsruheju bodo v Badenskem deželnem muzeju 17. decembra odprli razstavo, posvečeno egiptovskemu faraonu Ramzesu II. Postavitev z naslovom Ramzes - božanski vladar ob Nilu bo združila okoli 260 eksponatov, ki bodo pripovedovali o Ramzesovem življenju in vladanju.

Postavitev v Karlsruheju bo prva v Nemčiji, posvečena eni od ključnih oseb starega Egipta. Kot so zapisali v muzeju, bo po razstavi v Parizu pred štirimi desetletji to doslej največja razstava, posvečena Ramzesu II.

Med drugim bo na njej mogoče videti t. i. torinski kolos, eno redkih ohranjenih monumentalnih upodobitev faraona, in tri metre visok mavčni odlitek Ramzesovega poprsja. Ta je bil izdelan leta 1873 po predlogi sedem ton težkega granitnega izvirnika, hranjenega v Londonu.

Faraon, ki je presegel vse predhodnike in naslednike
Ramzes II. (1301-1234 pr. n. št.) je bil najpomembnejši kralj 19. dinastije Ramesidov. Vladal je od leta 1279 pr. n. št. in Egipt povzdignil do velike moči, kljub temu pa ni bil pretirano krvoločen. S kraljem Hatušilijem III. je leta 1269 pr. n. št. na primer sklenil mirovno pogodbo, ki je obenem najstarejša ohranjena mirovna pogodba. Dal je zgraditi tudi več templjev, med njimi tiste v Tebah, Abidosu in Abu Simblu. Med drugim naj bi imel okrog sto otrok.

Znan je po obsežnih gradbenih delih, ki jih je izvajal po vsem kraljestvu. Dogradil je velika templja v Karnaku in Luksorju, postavil templje v Tebah in Abidosu ter monumentalna templja v Abu Simblu. V vzhodnem delu Nilove delte je zgradil novo metropolo.

Po navedbah Korana bi lahko bil prav Ramzes II. tisti faraon, ki ga je Mojzes prepričeval, naj izpusti zasužnjene Jude. Ker tega ni želel storiti, je bog razdelil Rdeče morje, da so Judje ušli, zasledovalne egipčanske čete pa je zalilo morje.

Ramzesova mumija je bila v Dolini kraljev odkrita leta 1881 in je danes - kot ponos Egipčanov - na ogled v Egiptovskem muzeju v Kairu.