Strokovnjaki menijo, da so dela te najslavnejše mehiške umetnice, ki so na ogled v galeriji v mestu San Miguel Allende v osrednji Mehiki, ponaredki. Zmotili jih niso le podpisi, ki so na vseh slikah enaki, čeprav je Frida v svoji karieri uporabljala različne podpise, ampak tudi to, da omenjena dela niso nikjer dokumentirana.

Strokovnjaki so prepričani, da ni možnosti, da bi dela lahko bila originali. "Dela, o katerih je govor, niso pristna," vztraja direktorica muzeja Fride Kahlo Hilda Trujillo.

Lastnikoma se ni treba bati kazenske ovadbe
Trgovec z umetninami Carlosa Noyola in njegova žena imata v lasti oljne slike, risbe, pisma in druge dokumente, ki sta jih, kot zatrjujeta, vse pridobila leta 2005. Noyola je dela kupil od odvetnika, ki jih je dobil od rezbarja, v njegove roke pa naj prišla od same umetnice. Ker ponaredkov nista izdelala sama, ampak le trdila, da gre za dela Kahlove, proti njima ni bila vložena kazenska ovadba. O (ne)pristnosti del so se strokovnjaki razburjali že pred časom, ko je na gradivu prav te zbirke svojo knjigo zasnovala Barbara Levine.

Frida Kahlo (1907-1954) ne sodi le med največje mehiške umetnice 20. stoletja, ampak med največja slikarska imena tega časa sploh. Po nekaterih podatkih naj bi bilo približno od 400 do 500 del, ki jih zmotno pripisujejo Fridi Kahlo. Dela Fride Kahlo namreč na dražbah dosegajo visoko ceno.