V prostorih Prešernove hiše v Kranju je pod drobnogled postavljeno obdobje od leta 1918, torej od časovne točke, ko je Slovenija izluščila iz avstro-ogrske monarhije in se je začela politično povezovati z drugimi južnoslovanskimi narodi, pa do leta 1948. Postavitev izpostavi spremembe v načinu življenja, ki jih je zapovedovalo uvajanje industrijske proizvodnje na Gorenjskem. V Gorenjskem muzeju niso pozabili omeniti niti posameznikov, ki so najbolj prispevali h gospodarskemu razvoju.

Tako so predstavitvi uvajanja novih oblik proizvodnje nadeli bolj človeški obraz in zgodbo približali obiskovalcem. Priimki, ki so posebej zaznamovali gospodarski razvoj Gorenjske v tokrat obravnavanem obdobju, so bili Prah, Božič, Okorn, Zabret, Polak, Sirc, Slavnik, Majdič in drugi. Osrednja osebnost, ki je močno prispevala k temu, da Kranj ni gospodarsko nazadoval, pa je bil kranjski župan Ciril Pirc.

Začetke industrializacije kranjskega območja je preučila Marija Kos, profesorica zgodovine in vodja kranjske enote Zgodovinskega arhiva Kranj, ki je razstavo zasnovala in oblikovala tudi publikacijo. Ta je pospremila odprtje razstave, ki bo na ogled do 18. septembra.

Priseljenci z vseh vetrov
Eden izmed dejavnikov, ki je prispeval k razvoju industrije v Kranju, je bilo pridobivanje električne energije, ki sta ga omogočili zajezitev Save in gradnja hidroelektrarn. Drugi nezanemarljiv dejavnik pa je bil dotok tujega kapitala, v katerem so izstopale naložbe Čehov in Judov. Nove možnosti za razvoj gospodarstva so v Kranj privabile tudi precej Primorcev. Ti so skušali uiti novi italijanski oblčasti, ki je zavladala nad skoraj tretjino ozemlja današnje slovenske države.

Razstava se dotakne tudi gospodarjenja nove države - Kraljevine SHS - s svojimi naravnimi in ustvarjenimi viri. Zakon Kraljevine SHS je tako na primer zapovedoval, da morajo biti v tovarnah tujih lastnikov poslovodje domačini, s čimer je preprečil proletarizacijo domačega prebivalstva.