Umetnico zanimajo teme, ki se navezujejo na vsakdanjo bivanjsko resničnost, kot so vprašanja eksistence, identitete, bistva in smisla bivanja ter razmišljanja o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih. Posebno pozornost namenja "iskanju razmerja med intimnim doživljanjem sveta in družbeno stvarnostjo sodobnega časa". To je razvidno tudi v aktualnem ciklu Morje v meni, ki je v Galeriji Fotografija zaobjeto v 12 črno-belih fotografijah. Kot izhodišče je pri postavitvi služila misel, da je "morje postalo množično grobišče".

Misel je Irena Jurca "subtilno naglasila" tudi s kompozicijsko strukturo posnetkov. "Monotone podobe vodnih površin so podane z asketsko govorico, v zamolklih, temnosivih in črnih barvnih odtenkih, medtem ko so posnetki mrtve narave upodobljeni na povsem črni podlagi," je presodila likovna kritičarka Nataša Kovšca.

Kam smo namenjeni?
Druge morske krajine niso podobe prostranih vodnih površin, temveč le ozek izsek morja brez horizonta, z izjemo svetlobnih poudarkov je izpostavljena popolna praznina, ki je - po avtoričinih besedah - "odsev nas samih, naše lastne duhovne izpraznjenosti". "Fotografinja z deli iz cikla Morje v meni dokazuje, da je mogoče tudi z navidezno nepomembnimi fragmenti iz vidne stvarnosti zastaviti gledalcu tehtna občečloveška vprašanja, denimo o tem, kam gremo kot posamezniki ali kot družba," je zapisala Nataša Kovšca.

Irena Jurca je diplomirana kulturologinja. S fotografijo se ukvarja že dve desetletji, vendar svoja dela le redko predstavlja v javnosti.