Bogdan Borčič: Grafika št. 63 (1971). Foto:
Bogdan Borčič: Grafika št. 63 (1971). Foto:
Bogdan Borčič
Pilonova galerija postavlja na ogled tudi štiri dela Borčičevega dachauskega cikla. Foto: Muzej novejše zgodovine
Bogdan Borčič
Bogdan Borčič je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus. Foto: RTV SLO

Ustvarjanje slikarja in grafika predstavlja na razstavi 30 grafik (jedkanic, akvatint, suhih igel) in štiri pleksikocke, ki so del obširnega cikla, nastalega med letoma 2003 in 2005. Borčič odpelje z ratzstavljenimi deli gledalca od samega začetka, preko odkrivanja bistva v najdenih stvareh, do trenutka, ko umetnikovo oko zazna v zavrženem predmetu lastnost, ki ga dviga v kategorijo likovnega dražljaja, ko ga odtisne na papir, so o razstaveljenih delih povedali v Pilonovi galeriji. Umetnik uvaja obiskovalca razstave, ki bo na ogled do 28. novembra, v svet preprostih vsakodnevnih motivov, ki so prav zaradi tega najbolj izpovedni in najintimnejši.

Z reciklažo do novih del
Razstava ponuja tudi Borčičeve grafike, ki so tokrat javnosti prvič predstavljene, cikel pa je nastal ob črpanju iz veselja do majhnih, preprostih reči, ki jih je umetnik sprva odkril v ostankih grafičnih plošč. Te je lahko nato še naprej uporabil v svojevrstni minimalistični reciklaži.

Ob tem se je začel zazirati tudi v predmete, ki ga spremljajo na vsakdanjih poteh, v ateljeju ali kot razvrednotene kose v bolšjaku. Za zaključek razstave poskrbi predmet sam, ki je predstavljen v vsej svoji unikatnosti, ob tem pa ujet v pleksi kocko.

Z deli iz dachauskega cikla
Razstavo je pospremil tudi album 25 reprodukcij Borčičevih grafik, ki jih pojasnujejo spremni teksti v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Manjša dvorana Pilonove galerija pa ponuja na ogled tudi štiri dela iz Borčičevega dachauskega cikla, v katerem se umetnik razkriva svojo travmatično izkušnjo iz koncentracijskega taborišča, kjer je bil med drugo svetovno vojno zaprt zaradi aktivnega dela v odporniškem gibanju.

Več kot sto samostojnih razstav
Borčič, ki se je rodil leta 1926, je za svoje delo prejel številne nagrade - nagrado Prešernovega sklada leta 1965, Župančičevo nagrado leta 1977 in Jakopičevo nagrado leta 1982. Imel je več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, stalno zbirko njegovih del pa si je mogoče ogledati v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kjer Borčič živi in ustvarja od leta 1980.