Iskrin oddelek za oblikovanje je, s poudarkom na tehnološkem napredku, med svojim delovanjem ustvaril marsikateri kultni predmet, ki je lajšal vsakdan gospodinjstev nekdanje Jugoslavije: od zgoraj omenjenega telefona in njegovih sorodnikov, ki jih je večinoma oblikoval Davorin Savnik, pa televizijskih sprejemnikov, vrtalnikov in drugih predmetov. Izbor izdelkov, nastalih od ustanovitve podjetja leta 1946 pa vse do razpada združenega podjetja Iskra (v nadaljevanju ZP Iskra) v začetku devetdesetih, se predstavlja na razstavi Iskra: Neuvrščeno oblikovanje 1946-1990, ki so jo odprli v Arhitekturnem muzeju Ljubljana na gradu Fužine.

Pomen Iskre, ki tone v pozabo
Vse od petdesetih let prejšnjega stoletja so področje slovenskega oblikovanja zaznamovali predvsem posamezniki, ki pa so s svojim delom prepričali tudi svetovno javnost - razne nagrade. Med redkimi podjetji z lastnim oblikovalskim oddelkom je bila tudi Iskra, ki je na tem oddelku snovala tudi usmerjenost v prihodnost. Danes pa, navkljub nesporni kakovosti in dosežkom, Iskrin pomen tone v pozabo.

Iskra je bila v začetku sedemdesetih največje slovensko podjetje za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatizacijo. Presežki na področju industrijskega oblikovanja so se kazali v telefoniji, merilnih inštrumentih in električnih orodjih. Med pomembnejšimi potrditvami visoke kakovosti oblikovanja izdelkov je razstava Jugoslovansko oblikovanje: Iskra kaže pot, ki je poleti 1971 gostovala v stuttgartskem Design Centru. Eden ključnih ciljev predstavitve je bil: opozoriti na jugoslovansko alternativo takrat tehnološko in oblikovalsko izstopajočem nemškemu podjetju Braun. Razstava med drugim prikaže ustvarjanje modularnih sistemov merilnih priprav, lasersko dinamično grafiko in računalniško načrtovanje najnovejših tipov telefona.

Prvič zbrano na enem mestu
Obenem z razstavo, ki jo je pripravil arhitekturni muzej v sodelovanju z društvom Pekinpah, je izšla tudi istoimenska monografija Barbare Predan in Cvetke Požar. Z razstavo in tem delom je bila tako prvič na enem mestu zbrana dokumentacija, ki bo jasno prikazala razvoj, ovrednotila rezultate in vzpostavila merila za nadaljnji razvoj oblikovanja v Sloveniji. Eden temeljnih ciljev je domači in tuji javnosti pokazati, kako neovrgljiv pomen in vpliv je imela Iskra na dojemanje oblikovanja v razvijajoči družbi. In ta – kot bosta nedvomno pokazali razstava in knjiga – ni bil omejen zgolj na meje takratne Jugoslavije.