Razstavo, ki jo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 23. januarja 2024.

Postavitev nudi strnjen prikaz izseljevanja s slovenskega etničnega prostora od 19. stoletja naprej, s poudarki na pomembnejših zgodovinskih dogodkih, ki so vplivali na njegov potek. Vsaka od predstavljenih zgodb prinaša svojstven pogled na življenje v izseljenstvu, razlog za izselitev in nato znova vrnitev v matično domovino oziroma domovino svojih prednikov ter tako odstira posamezna poglavja v zgodovini slovenskega izseljenstva, so zapisali v muzeju.

17 zgodb povratnikov v Slovenijo
Skozi razstavo je mogoče pogledati v skupno 17 zgodb povratnikov v Slovenijo. Med njimi študentke Amire Elkanawati, rojene v Egiptu in potomke ene izmed aleksandrink, ki so od druge polovice 19. stoletja dalje hodile na delo v Egipt predvsem kot dojilje in varuške. Amirina prababica je ostala v Egiptu v 30. letih preteklega stoletja in si tam ustvarila družino. Spoznamo tudi zgodbo Jožice Čeč Drese, ki se je zaljubila v Nizozemca, a se je po upokojitvi skupaj z njim vrnila v Slovenijo. Predstavljena je denimo tudi zgodba Antona Malenška, rojenega leta 1938 v belokranjski kmečki družini, ki se je v 60. letih preteklega stoletja odpravil v Ameriko in se leta 2015 vrnil v Slovenijo.

Avtorji razstave so kustosinja Barbara Kočevar, strokovna sodelavka Stella Cavalleri in kustos Sebastian Korenič Tratnik. Posvetili so se raziskovanju izseljevanja s slovenskega etničnega prostora od 19. stoletja naprej in bili pri tem pozorni na pomembnejše zgodovinske dogodke, ki so vplivali na izseljevanje. Razlogi za izselitev so bili predvsem ekonomski in družbeni, v določenem obdobju tudi politični, nemalokrat pa je bila odločitev sprejeta iz ljubezenskih razlogov. Raziskava, ki jo je leta 2004 opravil ZRC SAZU, pa je glede vprašanja vrnitve pokazala, da so med najpogostejšimi razlogi domotožje, domoljubje, družinske vezi, dedovanje in upokojitev.

Kompleksnost razlogov za odhod in vrnitev
Miha Zobec z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU je v uvodu razstavnega kataloga zapisal, da "povratništvo kljub vsemu ostaja eno najmanj raziskanih poglavij migracijskega procesa, zato velja prispevke k poglabljanju vedenja vsekakor pozdraviti. Posebej, če so pred nami življenjske zgodbe, kakršne ponuja pričujoča razstava. Prav te lahko ustaljene predstave postavijo pod vprašaj in nas podučijo tako o kompleksnosti razlogov za 'vzrnitev' kot o vživljanju v (nekdanje) okolje."