V zbirke Narodnega muzeja so v nasprotju s Kitajsko, od koder so artefakte prinašali popotniki, zbiralci in misijonarji, japonski predmeti v zbirkah bolj ali manj pristali po naključju. Foto: Narodni muzej Slovenije
V zbirke Narodnega muzeja so v nasprotju s Kitajsko, od koder so artefakte prinašali popotniki, zbiralci in misijonarji, japonski predmeti v zbirkah bolj ali manj pristali po naključju. Foto: Narodni muzej Slovenije
Japonska umetna obrt. Iz tradicije rojena sodobnost
Na ogled so sodobni predmeti iz vsakdanjega življenja in vrhunski izdelki anonimnih obrtnikov, visoko specializiranih mojstrov umetne obrti, ki so študirali tradicionalne japonske rokodelske tehnike in materiale. Foto: Narodni muzej Slovenije
Japonska umetna obrt. Iz tradicije rojena sodobnost
Gre za uporabne rokodelske izdelke, ki so del našega vsakdanjika. Foto: Narodni muzej Slovenije

Na Japonskem se spopadajo s katastrofalnimi posledicami nedavnega potresa, do 3. maja pa se bodo v Narodnem muzeju - Metelkova njihovi kulturi poklonili s posebno razstavo Japonska umetna obrt. Iz tradicije rojena sodobnost.
Razstava zajema uporabne rokodelske izdelke, ki so nepogrešljivi v našem vsakdanjiku. V stoletjih so tamkajšnji obrtniki razvijali različne tehnike, s katerimi so v uporabne in lične izdelke oblikovali surove materiale, kot so keramika,blago, kovina, lak, les in bambus, papir in še kaj.
Ročna izdelava, ki kljubuje množični proizvodnji
Posodobitev proizvodnje je po industrijski revoluciji zahodnega sveta zajela tudi Japonsko. V obdobju Meiji, ki ga zamejujeta letnici 1868-1912, so s pojavom strojev dotlej ročno izdelavo pretežno nadomestili s serijsko proizvodnjo. Mehanizirano industrijsko proizvodnjo pa je vendarle, čeprav v manjšem obsegu, spremljala tudi ročna izdelava predmetov, zlasti v neodvisnih, regijskih delavnicah po vsej Japonski. Čeprav je sistem delavnic spodbujal vrhunske rokodelce in delavniške obrtnike, je ob njih omogočil tudi razvoj individualnih rokodelskih umetnikov.
Rokodelci so vplivali na umetnike in nasprotno, medsebojni vpliv pa je prispeval h globini in visoki kakovosti japonske umetne obrti kot celote, ki združuje estetsko dovršenost z uporabnostjo.
Od kimona do pahljač
V Narodnem muzeju so tako na ogled ročno izdelani predmeti, oblikovani z uporabo tradicionalnih tehnik iz vse Japonske. Tu so tradicionalni rokodelski predmeti, ob teh pa izdelki rokodelskih umetnikov, sodobni predmeti iz vsakdanjega življenja in vrhunski izdelki anonimnih obrtnikov, visoko specializiranih mojstrov umetne obrti, ki so študirali tradicionalne japonske rokodelske tehnike in materiale.
Z Japonsko povezujemo kimono, skodelice za pitje čaja, čajnike in podobne predmete, ob teh pa so razstavili še svetila, košare, pahljače in drugi uporabni predmeti.
Avtorji in spremljevalni program
Razstava je nastala v sodelovanju Japonskega veleposlaništva, Japonske fundacije in Narodnega muzeja, ki je v skoraj dveh stoletjih zbiranja v svoje depoje shranil tudi nekaj predmetov iz Japonske. Avtorji postavitve so pripravili Mateja Kos, Tomaž Lazar in Igor Ravbar.
Razstavo bosta aprila pospremili tudi dve predavanji. 12. aprila bo Tomaž Lazar govoril o Japonskem orožju in bojni opremi, 19. aprila pa bo konserviranje in restavriranje japonskega oklepa muzejske zbirke predstavil Igor Ravbar.