Izhodišče za razstavo, ki bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto, je umetnikova razstavna fotografija, večinoma iz umetnikove zapuščine, ki jo je UGM pred kratkim pridobil s pomočjo ministrstva za kulturo.

Delo Ivana Dvoršaka (1934-2013) sta vidno zaznamovala slovenski in jugoslovanski likovni prostor, njegovo fotografijo iz 70. let pa lahko po besedah kustosinje Andreje Borin postavljamo tudi ob bok aktualnim svetovnim tokovom. Dvoršak, ki se je začel s fotografijo ukvarjati na začetku 60. let, je bil eden najdejavnejših članov mariborskega Fotokluba in eden glavnih protagonistov Mariborskega kroga. Znotraj tega je prvi izoblikoval lasten izraz, s tem pa odločilno vplival na druge člane.

V naslednjem desetletju so ga pritegnili predvsem motivi z obrobja mesta, izpraznjeni prostori, polni tišine, industrijskega pridiha, kjer se človeško navzočnost čuti skozi njegovo odsotnost. Visoko postavljeni nasipi, zidovi, gradbeni odri in mreže kažejo na omejeno možnost komunikacije, občutek brezizhodnosti pa stopnjuje tudi sivo-črna lestvica. Fotografijo je gradil z različnimi vizualnimi komunikacijami v obliki znakov, tabel, smerokazov in cestnih oznak v fotografske podobe.

Prav tako pomembne so njegove serije oziroma sekvenčne fotografije, ki pogosto obravnavajo isti motiv v različnih pogledih ali iz različnih zornih kotov in opozarjajo na počasno, a neizogibno minevanje časa. Med umetnikovimi vrhunci velja po besedah kustosinje izpostaviti triptih Divan in sekvenčno serijo Garaž z dvanajstimi posnetki.

Poklicno je Ivan Dvoršak deloval kot grafični oblikovalec. Oblikoval je številne celostne podobe in logotipe za številne ustanove, za svoje rešitve pa bil večkrat nagrajen. V grafičnem oblikovanju so ga odlikovale jasna zasnova, izčiščenost forme in ustrezna simbolna govorica.