Na razstavi, ki bo na ogled do 26. avgusta, predstavljajo fotografije izpred druge svetovne vojne, gre pa za še redko viden in v strokovnih krogih neobdelan fotografski opus tega priznanega umetnika. Z razstavo želijo spomniti na ljubezen in spoštovanje, ki ga je čutil do slovenskega gorskega sveta, izkazoval pa skozi fotografijo in filmski trak.

Ravno umetnost je bila tista, ki ga je privedla v gore, je o Ravniku zapisal Tone Strojin. "Njegova prva izpoved - življenjski credo - je zapisan goram. Pod njimi se je rodil, iz gora je zajemal vir življenja, v njih se je vračal po prizore umetnosti likovnega in glasbenega izpovedovanja. V gorah, kjer vertikala in relief prebadata nebo, je čutil vzkipljivost človeške ustvarjalnosti, intonacijo duha, ki ga človeški užitki in samozadovoljstva ne prerastejo," še piše.
V kraljestvu Zlatoroga
Gore so pomembne protagonistke tudi V kraljestvu Zlatoroga, prvem slovenskem celovečernem igrano-dokumentarnem filmu, ki ga je posnel leta 1931. Projekcija nemega filma na prostem (na klavirju ga je spremljal Jurij Dobravec) je razstavo tudi odprla.
Razstavo so pripravili Gorenjski muzej in Triglavski narodni park, dogodek ob odprtju pa so pripravili v sodelovanju z Matejem Ravnikom, Matejem Lipovškom in Društvom Jarina Bohinj.