Londonska galerija Gagosian bo še do petega avgusta gostila Britannia Street, provokativno razstavo Takašija Murakamija, ki se je v devetdesetih uveljavil kot eden najbolj izzivalnih in najkompleksnejših japonskih umetnikov svojega časa. 46-letnemu Murakamiju, ki dela vse, od stripom podobnih slik do minimalističnih kipov in ogromnih napihljivih balonov, pripisujejo izum "superploskega" sloga slikanja, pri čemer uporablja velike barvne ploskve in grafične motive, "izposojene" iz japonske tradicije animejev ter mange. Njegova verjetno še vedno najslavnejša stvaritev je Hiropon iz leta 1997, plastika karikirano prsatega, barbiki podobnega dekleta, ki skače čez kolebnico iz lastnega mleka.

Impozantna gospod Goba in gospa Školjka
Razstavljena dela, ki jih je Murakami ustvaril v sodelovanju z umetnikom mange Seijijem Matsujamo in kiparjem BOMEjem, nadgrajujejo "groteskno pornografsko", če citiramo enega izmed recenzentov, tematiko, ki jo je zakoličil s tako slavnimi deli, kot je bilo, denimo, My Lonesome Cowboy - kipec masturbirajočega fanta, ki so ga leta 2008 na dražbi hiše Sotheby's prodali za neverjetnih 15,2 milijona dolarjev. Med najbolj izstopajočimi eksponati tokratne razstave je 3-Meter Girl (2011), razkoračeno dekle z valujočimi lasmi, ki ji grozi, da bo klecnila pod težo svojega ogromnega oprsja, pa seveda Mr Big Mushroom (2011), veristična, predimenzionirana interpretacija tradicionalnega kamnitega falusa, ki v kompletu z Miss Clam (2011), orjaško kovinsko vagino, ponuja komentar na obsesijo sodobne družbe s spolnostjo.

Komentar s seksom obsedene družbe
Delni odmik od že videnega pa pomeni Murakamijeva najnovejša serija slik, s katero raziskuje svoj ambivalenten odnos do slikarja Korude Seikija, ki je na začetku 20. stoletja japonski javnosti predstavljal zahodnjaške teorije umetnosti in zagovarjal pomen akta kot motiva v umetnosti. Murakami v dialog s slovitim Korudovim Triptihom (Modrost, Impresija, Čustvo, ok. 1900) stopa tako, da njegove realistične gole figure zamenja s kričečim slogom mang. "Korudovi pusti akti se spreminjajo v dekliško-ženske hibride, s pornografsko napihnjenimi prsmi in tipično otroškimi obrazi," piše recenzent London Evening Standarda. "Čeprav so te podobe zelo spolno obarvane, niso erotične. To Murakami še dodatno poudari tako, da pred dela, ki se naslanjajo na žanr šunga, tradicionalno japonsko erotiko, postavi ogromni maketi (zlatega) penisa in vagine. To so tudi najbolj šokantno nazorni prizori v tej občasno zelo duhoviti razstavi."