Obiskovalci Rijskmuseuma bodo poleg spornih 13 slik - muzej jih je javnosti predstavil prvič - spoznali tudi tiste njihove elemente, ki so poznavalcem dali vedeti, ali neka umetnina resnično je ali ni Rembrandtova. Zato bodo predstavili tudi sodobne, zapletene postopke ugotavljanja avtentičnosti, med katerimi sta tudi "pregled" s pomočjo infrardečih in rentgenskih žarkov, obiskovalci pa bodo lahko videli celo
študije verodostojnosti posameznih Rembrandtovih del.

Mojstrova dela preučujejo že več stoletij
Rembrandov opus je pod drobnogledom strokovnjakov že več stoletij in, ker so načini ugotavljanja pristnosti vedno bolj zapleteni in natančni, ves čas prihajajo do novih spoznanj. Pri ugotavljanju, kdo se je v resnici podpisal pod neko umetnino, si še vedno največkrat pomagajo s tipičnimi stilističnimi potezami umetnikov. A vedno pogosteje se zatečejo k najsodobnejšim metodam. Rentegnski žarki tako včasih "vidijo" tudi pod plasti barve, s kemičnimi analizami pa se da marsikaj ugotoviti o barvah, ki jih je slikar uporabil.

Portret Elizabeth Bas, je ali ni?
Primer slike, za katero so ob nakupu verjeli, da je Rembrandtovo, kasneje pa se je izkazalo, da morda ni, je portret Elisabeth Bas. Portret Elizabeth Bas je Rijksmuseum kupil leta 1880 v veri, da ga je naslikal Rembrandt. A dva izvedenca za Rembrandtova dela sta leta 1911 postavila domnevo, da "to že ne more biti pravi Rembrandt". Na to so ju navedle roke portretiranke Elizabeth Bas, saj "jim je manjkalo širine in drzne barvne strukture". Nenavadno, da so prav te roke nekega drugega poznavalca prepričale, da je Elizabeth zagotovo naslikal Rembrandt. Še danes se v Rijksmuseumu niso zedinili, kdo je v resnici naslikal Elizabeth Bas, zato na tablici ob sliki piše: "Pripisano Ferdinandu Bolu".

Letos 400. obletnica Rembrandtovega rojstva
Rembrandt Hermenszoon van Rijn se je rodil 15. julija 1606 v Leidnu. S 17 leti je odšel v Amsterdam in nadaljeval študij slikarstva. Zapustil je približno 700 slik, 300 jedkanic in 1.800 risb, najpogosteje pa se je odločal za upodobitve svetopisemskih in mitskih motivov, portretov, avtoportrete, tihožitja in alegorije. Njegova začetna dela označujejo baročni slog in tople barve, kolorit poznejših del pa je bolj umirjen.