Narodna galerija v Washingtonu bo svojo februarsko razstavo Gauguinovih del morala verjetno odpreti brez nekaj pomembnih platen iz obdobja, ki ga je preživel na Tahitiju. Podobno se bodo morali znajti v Metropolitanskem muzeju, ki bo razstavo Cézannovih portretov kvartopircev preprosto morali odpreti z eno sliko manj.

Krivec za prazna mesta na stenah muzeje je ameriško-ruski diplomatski spor, ki se je začel z nesoglasjem glede ortodoksnih judovskih dokumentov, razrasel pa v rusko odločitev, da umetnosti preprosto ne bodo več pošijali v izposojo čez Atlantik. Puškinov muzej v Moskvi in sloviti sanktpeterburški Ermitaž sta preklicala že obljubljene izposoje več ameriškim galerijam, če jim te ne zagotovijo, da slik ZDA ne bodo pod nobenim pogojem zasegle.

Jabolko spora je t. i. Knjižnica Schneerson, zakladnica judovskih verskih dokumentov - oziroma, natančneje povedano, odločitev ameriškega sodišča, da jih mora Rusija izročiti ZDA. Zbirko 12 tisoč knjig in 50 tisoč dokumentov so zbrali pripadniki gibanja hasidskih Judov Chabad-Lubavitch v dveh stoletjih pred drugo svetovno vojno.
Poslužili se bomo "vseh zakonskih sredstev"
Odvetnik organizacije s sedežem v Brooklynu Chabad Marshall Grossman opozarja, da dokumenti za Rusijo "nimajo nobene vrednosti", so pa zato neprecenljivi za pripadnike ortodoksne veje judovske vere Chabad, saj dokumentirajo zakone in običaje njihovih predhodnikov. Sovjetska zveza naj bi si jih po vojni nezakonito prilastila in poslužili se bodo vsakršnih zakonskih sredstev, da bi jih dobili nazaj, ga je citiral New York Times. (Moskovsko sodišče je leta 1991 že odločilo, naj se knjižnica vrne organizaciji Chabad, a je bilo vse skupaj po padcu režima potisnjeno na stranski tir, zdaj ruske oblasti trdijo, da bodo knjižnico obdržale za ruske Jude in akademike).

Rusi trdijo, da ameriško sodišče v Rusiji nima jurisdikcije, obenem pa se bojijo, da bodo skušali slike, če jih Rusija pošlje na posodo, zadržati kot talce.

Enkrat so se že opekli
Težko bi rekli, da so ruski strahovi povsem neupravičeni: leta 2005 je Švica, denimo, za krajši čas zasegla 54 izposojenih umetnin, in sicer na zahtevo švicarskega podjetja, kateremu je bila ruska vlada po njihovih besedah dolžna več milijonov evrov v neplačanih dolgovih. Med "talci" so se tako znašla dela Moneta, Renoirja, Gauguina in Picassa, ki so bila skupaj zavarovana za več kot pol milijarde evrov. Švica jih je izpustila že naslednji dan, a incident je zaznamoval vso nadaljno rusko politiko izposojanja umetnin - postali so zelo pazljivi na kakršno koli možnost zahtevka tretje stranke, ki bi se lahko pojavil.

Na "lepe oči" ne gre več ...
Američani opozarjajo, da pravilnik tako ali tako narekuje imuniteto za dela, sposojena iz tujine, in opozarja, da si je samo Metropolitanski muzej od leta 1990 pa do danes primerke iz ruskih muzejev izposodil za več kot 40 razstav, pa ni bilo še nikoli nobenega zapleta z njihovim vračanjem. Ruska stran odgovarja, da to ni dovolj, in zahteva še bolj zavezujočo jamstvo, da si umetnin ne bo nihče prilastil. "Zapletli smo se v politično godljo, ki je nismo sami začeli", je za New York Tismes komentiral direktor metropolitanskega muzeja Thomas Campbell.