Teden dni po tem, ko je v Los Angelesu vrata odprla prva večja ameriška razstava, posvečena grafitom in ulični umetnosti, so se na tamkajšnji Muzej sodobne umetnosti (Moca) usuli očitki, češ da se je mestna četrt Mali Tokio zaradi njega spremenila v "magnet" za prestopnike. Uspeh razstave, ki z odmevnimi imeni, kakršna so Banksy, Os Gemeos, Shepard Fairey in drugi, je tako zasenčil škandal: je galerija z razstavo podprla in zdaj še navdihuje vandalizem?

Muzejev oddelek za stike z javnostjo je moral ta teden zagovarjati zaradi tega, ker si vsaj štirje izmed umetnikov, ki jih je ustanova v Los Angeles povabila, da bi za razstavo Art in the Streets prispevali svoja dela, niso mogli kaj, da ne bi počeli tega, po čemer so znani: nezakonito so porisali nekaj (vsaj zdaj) najbolj opaznih zidov v Los Angelesu.

Trije znani grafitarji - Barry McGee, Steve Powers in Todd James (znan kot Reas) so ta teden na spletu objavili posnetke, s katerih je jasno razvidno, da so se s spreji lotili nekega zidu v Hollywoodu, četrti, Francoz, znan kot Space Invader, pa je bil aretiran med samim dejanjem, je poročal The Independent.

Zasebna lastnina nad vsem?
Losangeleška policija se pritožuje, češ da organizatorji postavitve niso samo privabili teh "kriminalcev", ampak tudi zanetili veselje do grafitiranja pri ducatih uličnih umetnikov, ki pri razstavi sploh ne sodelujejo, ampak bi se radi tudi sami malo sončili v vsej pozornosti, ki je je deležna. "Ta razstava na neki način poveličuje grafitiranje," je nejevoljen narednik Augie Pando, ki je na čelu protigrafitarske kampanje losangeleške policije. "Spoštujemo pravico do prirejanja razstav, zahtevamo pa varnost lastnine občanov ... Če hočete biti umetnik, si kupite platno," je izjavil za Los Angeles Times.

Na odprtju razstave ulične umetnosti se je zavezal k pregonu ulične umetnosti ...
Direktor muzeja Jeffrey Deitch je skušal po odprtju razstave duhove pomiriti s tem, da je objavil, da imajo čuvaji muzeja navodila, opazovati tudi zidove v njegovi bližini in preganjati morebitne "umetnike", obenem pa je obljubil, da bo muzej pomagal pri brisanju neljubih poslikav po losangeleških ulicah.

"Protideichovski" upor
To se mu je seveda maščevalo: Izbruhnila je cela vrsta neavtoriziranih urbanih intervencij (grafitar Katsu se je denimo podpisal na sam zid muzeja), ki so bile obenem tudi odziv na Deitchovo decembrsko cenzuro njihovega kolega (o tem več v zadnjem odstavku). Los Angeles je tako v zadnjem času poln "protideichovske" umetnosti: lep primer tega je grafit, ki prikazuje Deicha kot ubogljivega klovna, muzejskega mecena Elija Broada pa kot njegovega dreserja, vse skupaj je podkrepljeno s sloganom Broadum and Deitchey: Safest Show on Earth (Najvarneši šov (tudi: razstava) na svetu).

Razkol med podporniki in nasprotniki razstave seveda izhaja iz inherentne paradoksnosti tega, da je nezakonita, t. i. podzemna dejavnost v zadnjih desetletjih počasi dokopala do statusa "mainstream" umetnosti. "Ti umetniki so v očeh strokovnjakov dovolj dobri, da lahko razstavljajo v eni osrednjih kulturnih ustanov. Ampak če isto počnejo na ulicah, kjer lahko ljudje njihovo umetnost dejansko vidijo, bodo aretirani," zagato povzema Sebastian Buck, ki ureja Unruth, precej zanimiv blog o ulični umetnosti.

Podobno misleči komentatorji poudarjajo tudi, da je polemika izbruhnila ravno, ko mesto svoje predpise spreminja v to smer, da bo odslej na javnih površinah lažje postavljati oglaševalne panoje. Ulična umetnost je torej odveč, megalomanski oglasi pa pripomorejo k javni dobrobiti?

Najprej naročili fresko, nato jo prebelili
Da z razstavo ne bo šlo vse gladko, je nakazal že decembrski fiasko: potem ko je Jeffrey Deitch videl, kaj je ustvaril ulični umetnik Blu, pri katerem je naročil poslikavo ogromnega zidu na prostem, je dal njegovo umetnino - velikansko fresko krst, ki so namesto z zastavami pokrite z dolarskimi bankovci - preprosto prepleskati, češ da noče "sprožiti škandala" (in s tem dosegel seveda prav to). Blujeva stvaritev se je zdela sporna predvsem zato, ker je bil "njegov" zid ravno nasproti bolnišnice za veterane in spomenika vojakom, padlim na Pacifiku v drugi svetovni vojni. Umetnika so nato sicer prosili, naj nariše kaj drugega, a jih je ogorčeno zavrnil. Kako je ta cenzura potekala, lahko vidite na posnetku spodaj.
Čisto na dnu ne spreglejte fotogalerije z razstave (vir fotografij: Unurth).
Ana Jurc