Tomàs Llorens je zbral okrog 70 del - slike, pa tudi skulpture, risbe, kolaže in keramiko - in se tako skušal oddaljiti od dosedanjih razstav, ki so raziskovale predvsem umetnikove vezi z nadrealizmom. Foto: Álvaro García
Tomàs Llorens je zbral okrog 70 del - slike, pa tudi skulpture, risbe, kolaže in keramiko - in se tako skušal oddaljiti od dosedanjih razstav, ki so raziskovale predvsem umetnikove vezi z nadrealizmom. Foto: Álvaro García
Joan Miró, Tierra labrada (Obdelana zemlja), 1923-1924
Zemlja je bila eden izmed ponavljajočih se motivov v delih Joana Mirója in tudi rdeča nit tokratne razstave. 'Poznamo Mirojeve zvezde, luno. Ta razstava pa predstavlja globoko študijo Miroja, ki je popolnoma neznan,' pravi slikarjev vnuk. Foto: Guggenheim Museum, NY

In to je kar 40 let ustvarjanja, 40 let slik, ki so prežete z vzdušjem tragičnega in elegičnega, je v svojem govoru ob odprtju razstave Miró: Tierra (Miró: Zemlja) opozoril njen kurator Tomàs Llorens. "Pozna Mirójeva dela so globlja in bolj revolucionarna od česar koli drugega, ustvarjenega v 20. stoletju, vključno s Picassom." Za razstavo v madridskem muzeju Thyssen-Bornemisza je Llorens zbral 68 slik iz muzejev in zasebnih zbirk po vsem svetu; kar 40 jih je tokrat prvič na ogled v Španiji.

Iz uničenja vstaja novo življenje
Razstava, ki je letos tudi najobsežnejša postavitev v muzeju in bo na ogled do 14. septembra, je pregled Mirójevega dela s poudarkom na njegovih katalonskih koreninah in poveličevanju zemlje. "V tem pogledu je nanj zelo vplivalo branje Nietzscheja. Ideja je vedno prikazana prek motivov uničenja in erotike, ki se dopolnjujeta. S pomočjo te dvopolarnosti Miró regenerira slikarstvo," je pojasnil Llorens. Toliko slikarjevih stvaritev ni bilo na kupu že od leta 1993, ko je muzej Reina Sofía proslavil stoletnico njegovega rojstva.

Umetnikov vnuk Joan Punyet Miró, ki je za razstavo posodil tri slike iz svoje zbirka, je ob tej priložnosti povedal, da njegov dedek "nikoli ni obrnil hrbta naravi, temveč je živel z njo in za njo". Poudaril je tudi "nekonformistične, ikonoklastične in pregrešne" smernice slikarja, ki je pri 80 letih zažgal pet slik samo zato, da je nato naslikal nove in s tem dokazal, da je njegova umetnost "bolj živa kot kadar koli".
Ana Jurc