Med temi je prav delo nemškega ekspresionista, ustanovitelja skupine Der Blaue Reiter, čigar umetnost so nacisti označevali za 'nenemško' in 'degenerirano'. Sliko Stolp iz modrih konj so leta 1937 iz galerije odnesli nacisti in pesimisti bi rekli, da ne bomo nikoli izvedeli, ali so jo plenilci uničili ali zgolj skrili. Gostner ne sodi med njih, ampak s svojim hommagem opozarja prav nasprotno – morda se delo vendarle nekoč najde.

Za sliko izgubljena vsaka sled
Marc je delo s štirimi modrimi konji, motiviko, ki ga je zaposlovala nekje od leta 1905, naslikal 1913. Še istega leta je bilo razstavljeno na prvem nemškem jesenskem salonu, šest let pozneje ga je kupil takratni direktor Narodne galerije Ludwig Justi in jo umestil v del zbirke. V galeriji je ostala naslednjih osemnajst let, dokler je niso odstranili nacisti (leta 1937 je Adolf Ziegler dobil nalogo, da iz galerij zapleni vse predmete, ki ustrezajo opredelitvi izprijene in razdiralne umetnosti) ter jo pozneje razstavili na postavitvi 'Izrojene umetnosti' v Münchnu. Tam jo je javnost zadnjič videla, po številnih protestih proti vključitvi dela na razstavo se je za to izgubila vsaka sled. Pravzaprav naj bi jo še nekajkrat videli po koncu druge svetovne vojne v Zehlendorfu. Nekateri verjamejo, da je Stolp iz modrih konj 'na varnem' v trezorju ene izmed švicarskih bank, vendar domneve nikoli niso bile zares potrjene.
Martin Gostner z iztrebki štirih konj namiguje, da bi ti lahko bili še vedno navzoči in bivali v okolici muzeja. "Kaj bi se zgodilo, če bi slika še živela, če bi obstajalo znamenje o njenem obstoju in bi konji prihajali na travnik," razmišlja kurator berlinske galerije Dieter Scholz. Danes je pod streho Nove narodne galerije cela vrsta umetnikov, ki jih nacistične oblasti ne bi tolerirale, med drugim Ernsta Ludwiga Kirchnerja, Maxa Beckmanna in Otta Dixa.
Martin Gostner, rojen leta 1957 v Innsbrucku, se ukvarja s konceptualno umetnostjo, slikarstvom, filmom in fotografijo, s kritično držo pa obravnava teme iz bližnje in daljne zgodovine, na primer atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, Maovo diktaturo, ter aktualne dogodke, kot je bilo uničenje cunamijev.
Nič še ni izgubljeno
S tokratno instalacijo – vsaka izmed teh ni prenosljiva, ampak je ambient, kjer jo postavi, ključnega pomena – se Gostner ni le poklonil slikarstvu Franza Marca, ampak tudi drugim modernističnim delom, ki so jih nacisti zaplenili in uničili, da bi Nemčijo očistili 'judovske' in 'boljševistične' umetnosti, kot so jo dojemali. Ni še vse izgubljeno, je eno izmed opozoril Gostnerjevega dela, ta dela (ali vsaj del teh) se še vedno lahko vrnejo. Zaplenjena dela so se namreč pojavljala še desetletja po koncu druge svetovne in še vedno se. Pred dvema letoma so med gradnjo linije za podzemno železnico odkrili 11 primerkov takšne 'izrojene' umetnosti. Morda niso zadnja, morda bodo odkrili še kakšnega.