Takole so bili oblečeni učenci leta 1924. Posebnih uniform ni bilo, pogosto pa so bili odeti v črne halje, s katerimi so prekrivali socialne razlike. Foto: Slovenski šolski muzej
Takole so bili oblečeni učenci leta 1924. Posebnih uniform ni bilo, pogosto pa so bili odeti v črne halje, s katerimi so prekrivali socialne razlike. Foto: Slovenski šolski muzej

Da oblačilo ne služi le zakritju našega telesa, ampak se za vsako obleko, suknjičem, srajco skriva zgodba, ki pusti sled tudi na oblačilu …

dijakinja Živa Božičnik, v Šolska moda, razmišljanje ob projektu
Razstava oblačil v šoli

V muzeju so odprli razstavo o oblačilnem videzu učencev in učiteljev skozi čas, ki bo odprta do 1. maja 2011. Razstava nosi naslov, ki si ga marsikateri šolar zastavi vsako jutro v letih, ko se posebej teži k ugajanju – 'Kaj naj oblečem za v šolo?' Podobno vprašanje se je pojavljajo tudi pri otrocih v preteklostih, vendar v povsem drugačnih okoliščinah, z drugačnim pomenom. Povezano je bilo s skrbjo, saj učenci niso imeli kaj za obleči. »Pomagajte nam oblačiti revne šolarčke, ki še toliko obleke nimajo, da bi v šolo mogli,« se glasi prošnja, zapisana v Učiteljskem tovarišu leta 1876.

"V šolah, ljudskih šolah in tudi v meščanskih šolah posebnih uniform ni bilo, pač pa so bile črne šolske halje, ki so jih nosili predvsem zato, da so zakrili socialne razlike, in seveda tudi zato, da so zaščitili obleko," je za TV Dnevnik v prispevku Žive Rogelj povedala kustosinja razstave Marjetka Balkovec Debevec.
Ohranile so se, da nam pripovedujejo
S postavitvijo nadaljujejo v muzeju uvodno razstavo Šolska moda na fotografijah, ki so jo odprli maja lani. Tokrat predstavljajo pestrejši in bolj poglobljen pogled v obravnavano temo, ki pa je predstavljena skozi dva sklopa. Pod naslovom Ohranile so se, da nam pripovedujejo so na ogled originalna oblačila učiteljev in učencev, ki jih poleg Slovenskega šolskega muzeja hranijo še drugi muzeji in zasebni zbiralci. Spoznati je mogoče tudi ugotovitve o razvoju, zakonitostih in odnosu do oblačilne kulture v šolstvu, ki smo jih oblikovali s pomočjo pisnih in ustnih virov, pedagoške literature, šolske zakonodaje, fotografij.
Pedagoški vidik razstave
Kako bi bilo, če bi ponovno oživele? pa je sklop, za katerega so s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo izvedli rekonstrukcije starih oblačil, kakršna so nosili šolarji in učitelji, pri tem pa si pomagali s šolskimi fotografijami. Sodelovala je tudi Srednja frizerska šola Ljubljana pri izdelavi frizur. Sicer pa se s poustvarjanjem šolske uniforme ukvarjajo tudi folklorne skupine, na primer Folklorna skupine Lončki iz Dolenje vasi pri Ribnici. Za to priložnost je nastalo tudi novo kiparsko delo Alenke Vidrgar – šolar iz druge polovice 19. stoletja.
Na razstavi je mogoče pokukati še v šolska berila do druge svetovne vojne, ki jih spremlja prikaz ugotovitev, kako je bila v njih obravnavana obleka, v razgled v šolske muzeje po Evropi ter v njihove obravnave oblačilnega videza učiteljev in učencev skozi čas. Ta pogleda sta pripravila Valentina Tominec in Branko Šuštar.





Da oblačilo ne služi le zakritju našega telesa, ampak se za vsako obleko, suknjičem, srajco skriva zgodba, ki pusti sled tudi na oblačilu …

dijakinja Živa Božičnik, v Šolska moda, razmišljanje ob projektu
Razstava oblačil v šoli