Eden izmed trenutkov - vsaj tako pravijo, saj se pri Warholu pravzaprav nikdar ne bi dalo reči, če je bila izkazana osebnost, resnično tista prava, konec koncev je bila lahko njegova prava osebnost že zgolj samo igranje persone, ki si jo je zamislil - je portret iz leta 1970, ki ga je naslikala Alice Neel. Portret bo v kratkem mogoče videti na razstavi londonski galeriji Whitechapel.

Razgaljen Andy Warhol
Na njem vidimo polgolega, zgubanega, osamljenega moža, predvsem pa moža, oddaljenega od slave in bogastva, ki sta sicer značilna zanj. Jasno so vidne tudi brazgotine na prsih, ki so bile posledica napada radikalne feministične pisateljice Valerie Solanas dve leti pred nastankom portreta.

Pronicljiva portretistka
Omenjena razstava Alice Neel: Painted Truths je prva večja retrospektiva ameriške slikarke, rojene 28. januarja 1900. Slikarska pot Neelove se je začela v 20. letih prejšnjega stoletja, trajala pa je vse do njene smrti leta 1984. Umetnica je znana predvsem po tem, da je uspešno in pronicljivo prodrla v notranje življenje svojih modelov, za kar je bilo potrebno bistro in včasih tudi brezobzirno in že nespoštljivo opazovanje modela.

Običajen in neskrivnosten
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi, ko je portretirala Warhola. Nekako je mogoče razbrati, da se je z zaprtimi očmi skušal upirati razorožujočemu pogledu Neelove, da je skušal vzpostaviti bariero med njo in svojimi občutki. Končni rezultat je pravzaprav že nekoliko groteskna in satirična podoba navadno perfektno urejenega slikarja. Predvsem pa ga portret ne kaže kot slavno z bliščem in slavo obdano osebnost, temveč kot zelo izoliranega, občutljivega in tudi žalostnega moškega, ki je precej bolj običajen in neskrivnosten, kot je to sam priznaval.