Aleksander Karađorđević je bil med prvo svetovno vojno vrhovni poveljnik srbske vojske. Kot regent je državo vodil od leta 1918, kralj pa je postal leta 1921. Njegov atentat je bil eden prvih, ki so jih ujeli na kamero. Foto: Muzej novejše zgodovine Celje
Aleksander Karađorđević je bil med prvo svetovno vojno vrhovni poveljnik srbske vojske. Kot regent je državo vodil od leta 1918, kralj pa je postal leta 1921. Njegov atentat je bil eden prvih, ki so jih ujeli na kamero. Foto: Muzej novejše zgodovine Celje
Duh kralja Aleksandra v Celju

Muzej novejše zgodovine Celje in Ljudski muzej Rogaška Slatina sta v Celju odprla občasno razstavo Kralj Aleksander med nami. S postavitvijo, ki bo na ogled do 6. septembra, želita muzeja osvežiti spomin na pomembno zgodovinsko osebnost ter obenem ilustrirati odnos med Slovenci ter kraljem Aleksandrom I. in dinastijo Karađorđevićev.

Blagodejne termalne vode
Julija leta 1909 je takrat mladi srbski prestolonaslednik, kasneje pa jugoslovanski regent in kralj Aleksander I. Karađorđević prvič stopil na slovenska tla: v spremstvu svojega adjutanta je prispel v Rogaško Slatino ter v tem mondenem zdravilišču in letovišču bolj kot ne na skrivaj preživel nekaj dni.

Do njegovega naslednjega obiska slovenskih dežel je minilo 11 let, je pa zato ta potekal toliko bolj pompozno in slovesno. Prvi mož kraljevine južnih Slovanov je v okviru turneje po slovenskih krajih junija 1920 obiskal tudi mesto ob Savinji, kjer so ga, podobno kot drugod, pričakali z velikim navdušenjem in vsemi častmi. Slednje so Celjani izkazali tudi ob drugih priložnostih, zlasti pa ob zadnjem slovesu od tragično preminulega kralja, oktobra leta 1934 (v marseillesu je atentat nanj s pomočjo hrvaških ustašev izpeljal makedonski nacionalist).

A. J.

Duh kralja Aleksandra v Celju