Na razstavi, s katero sklepajo večletni in večfazni projekt Iz zakladnice UKM, je med drugim na ogled 12 rokopisov. Najstarejši je iz 14. stoletja in je tudi najstarejši kodeks knjižnične zbirke. Razstavljeno so še Biblija Jurija Dalmatina iz leta 1584 ter Kalobski rokopis iz 17. in Leški rokopis iz 18. stoletja. Prav tako bodo na ogled Topografija vojvodine Štajerske iz leta 1681 Georga Mattäusa Vischerja, nemško-slovenski slovar Ivana Antona Apostla iz leta 1760 in znani posvetni tisk verzov Leopolda Volkmerja iz leta 1807. Večina razstavljenih del je na ogled tudi v digitalizirani obliki.
Na ogled so tudi knjiga Nagovori Antona Martina Slomška iz leta 1821 ter najstarejši mariborski rokopisni dijaški list Sprotuletna Vijolica iz leta 1846, opisi zgodovine Štajerske župnika Antona Krempla, gradivo Slovanske čitalnice iz Maribora in spomini Pavla Turnerja iz leta 1916.
Knjižnica je rokopisno gradivo pridobila v prvi polovici 20. stoletja in je regionalne provenience, vsebinsko pa po besedah soavtorice razstave Vlaste Stavbar opozarja na širšo kulturno komponento tega prostore.
Javnost je imela razstavo doslej priložnost videti trikrat - v 70. letih preteklega stoletja, leta 1997 in za en dan ob odprtju prenovljene knjižnice leta 2008. Tokrat je za ogled izvirnih del tri tedne časa (do 18. decembra), s pomočjo digitalizacije pa bo deset rokopisov stalno na ogled. Po rokopisih bo mogoče listati prek interaktivne mize, predvidoma do konca leta pa bodo rokopisi na ogled tudi na spletnih straneh UKM-ja.
Skrbno hranjenje gradiva
Avtorici razstave, ob Stavbarjevi je soavtorica še Sandra Kurnik Zupanič, menita, da bi lahko ta redka priložnost prepričala koga, ki ima doma podobne dragocenosti, da znajo zanje v UKM-ju dobro poskrbeti in da jim jih je vredno zaupati. Gradivo, ki je bilo doslej predmet številnih raziskav, je shranjeno v posebnih, po merah narejenih škatlah iz obstojnega materiala.