Kljub majhnosti slovenskega narodnega ozemlja bi bila izčrpna razstava slovenskih narodnih noš obsežna. Skoraj v vsaki vasi so namreč svoji noši dodali kakšno posebnost, ki je v sosednjem kraju niso poznali. Foto:
Kljub majhnosti slovenskega narodnega ozemlja bi bila izčrpna razstava slovenskih narodnih noš obsežna. Skoraj v vsaki vasi so namreč svoji noši dodali kakšno posebnost, ki je v sosednjem kraju niso poznali. Foto:
V Ratečah predstavljajo tudi športni dogodek z eno najdaljših tradicij: smučarske skoke v Planici. Foto: RTV SLO
V Ratečah lahko proučujemo tudi etnologijo turizma. Foto: RTV SLO

Kakšen je bil prepoznavni znak prebivalcev Rateč, si je mogoče ogledati v Kajžnkovi hiši v Ratečah, v kateri je predstavljena razstava Etnološka dediščina Rateč. Preureditev Kajžnkove hiše, ki velja za objekt z zelo ohranjeno ljudsko arhitekturo, v muzej sta vodila kranjskogorska občina in Gornjesavski muzej.



Običaji, ki so prekinjali enolični vsakdanjik
Etnološka razstava v Kajžnkovi hiši ne predstavlja le gmotne dediščine Rateč. Svoje mesto je dobila tudi nepredmetna kulturna dediščina, ki jo vedno bolj poudarja tudi Unesco, ki je letos sprejel konvencijo o gmotni dediščini, ki je vodilo za države pristopnice pri sprejemanju ukrepov za zaščito njihove nepredmetne dediščine. V mansardi muzeja so predstavljeni filmski zapisi o procesiji svetega Rešnjega telesa v Ratečah iz leta 1929, prikazana je kmečka ohcet iz leta 1968, spoznamo pa lahko tudi običaj z imenom teritev lanu. Tudi športne prireditve so del kulture naroda oziroma ožje človeške skupnosti. Kajžnkova hiša zato pozornost usmerja tudi k tradicionalnemu tekmovanju v smučarskih skokih v Planici; obiskovalci si lahko ogledajo posnetke tekmovanja iz leta 1934.

Kajžnkova hiša je pravzaprav muzej vseh prebivalcev Rateč. Ti so namreč dejavno sodelovali pri ureditvi razstave. Podarili so kar okoli 400 predmetov. Čeprav muzej ni velik, pa v Ratečah v naslednjih letih pričakujejo veliko obiskovalcev. K temu naj bi pripomogli lega na stičišču treh držav in bližina turističnega središča Kranjska Gora. Privlačnost muzeja pa bodo tudi posebni dogodki, na katerih bodo statično predstavitev etnološke dediščine Rateč nadgradili s predavanji in muzejskimi večeri, v prvem nadstropju Kajžnkove hiše pa so uredili tudi turistično-informacijski center, kjer si bodo obiskovalci lahko priskrbeli gradivo o Zgornjesavski dolini.