Razstava Začasna meja. Življenje in hrepenenje v coni A (1945—1947), ki jo bodo odprli danes ob 18.00, prikazuje življenje v Julijski krajini pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokrajini v času Zavezniške vojaške uprave.

Po besedah njene avtorice, direktorice muzeja Kaje Širok, razstava govori o dogodkih od maja 1945 do septembra 1947 na območju t. i. cone A, ene od dveh zasedbenih con, s katerima so junija 1945 s t. i. Morganovo črto razdelili sporno ozemlje Julijske krajine med Italijo in Jugoslavijo: cono A je upravljala Zavezniška vojaška uprava (ZVU), cono B pa Jugoslovanska vojaška uprava.

"Obdobje ZVU je v kolektivnem spominu pomenilo prehod iz pomanjkanja v blagostanje, izhod iz revščine in začetek novega, povojnega življenja. Obenem pa je nova začasna zavezniška oblast na ozemlje vnašala novo negotovost, nacionalne napetosti ter nasilje, ki je še kako dalo misliti, da konec vojne ni prinesel dokončnega miru," piše v vabilu na razstavo.

Odnos ljudi do vojakov in boja za meje
Postavitev se po besedah Kaje Širok posveča temu, da prikaže kompleksnost življenja v coni A v času ZVU in predvsem tudi odnosa prebivalstva do zavezniških vojakov, zlasti ameriške in angleške vojske, pa tudi samega boja za meje, ki se je izvajal večji del na nacionalni, a tudi na ideološki ravni.

"Del razstave pa je posvečen samim manifestacijam, ki so potekale tako v Trstu kot tudi v Gorici, ter obisku mednarodne razmejitvene komisije marca 1946, ki je določila potek meje in potem tudi pripomogla k današnjemu dojemanju tega prostora in nastanku dveh državnih praznikov - italijanskega dneva spomina in slovenskega praznika priključitve Primorski k matični domovini," je pojasnila.

V prvi sobi so predstavljeni čas in prostor samega območja Julijske krajine in potek meja v času prve polovice 20. stoletja, ko so bile tam najprej avstro-ogrska meja, potem rapalska meja, po maju 1945 pa še Morganova linija med obema conama. V tem delu sta tudi likovni deli, med njimi Toneta Kralja, ki vizualno pripovedujeta samo zgodbo obstoja slovenskega naroda v Julijski krajini.

Bogato fotografsko gradivo in pričevanja
Drugi in tretji del razstave prikazujeta vsakodnevno življenje pod zavezniki, četrta soba pa govori o manifestacijah. Gradivo je fotografsko, vzeto tako iz bogatega arhiva muzeja kot iz fonda tržaškega fotoreporterja Maria Magajne. Kar nekaj njegovih del so si izposodili pri zgodovinskem odseku Študijske in narodne knjižnice v Trstu. Dodali pa so tudi nekaj del, ki so jih odkupili iz zbirke agencije Getty Images, je še povedala avtorica postavitve.

Fotografsko gradivo so obogatili s pričevanji tako italijanskih kot slovenskih sogovornikov, ki živijo na tem območju, pripravili pa so tudi zbornik.

Razstavo bo mogoče videti do 28. februarja prihodnje leto.