Razstava Nemci in Maribor: stoletje preobratov 1846-1946 proces oblikovanja dveh narodnih skupnosti v Mariboru izrisuje tako celovito, kot doslej še nikoli ni bil predstavljen. Postavitev osvetljuje prisotnost in vlogo Nemcev v mariborskem političnem, kulturnem, gospodarskem in vsakdanjem življenju v obdobju med letoma 1846 in 1946; gre za čas od prihoda železnice v Maribor do leta po drugi svetovni vojni, v katerem so Nemci v Mariboru iz večine prešli v manjšino.

Čas radoživosti (a tudi rojstva temnih podtonov)
"Gre za obdobje, ki je bilo po eni strani obdobje družabnosti, radoživosti in ustvarjalnosti, po drugi strani pa je bil to čas rojstva različnih nacionalističnih idej, ki so imele dramatične posledice," je v nagovoru ob odprtju povedal vodja programa Evropske prestolnice kulture Mitja Čander.

Razstava po njegovem mnenju sporoča, da "zgodovina nikoli ni črno-bela, zato je ni mogoče vrednotiti enoznačno". Prav tako naj bi obiskovalcem "v teh nemirnih časih" dala misliti, da je rešitev krize mogoča le z dialogom in miroljubnim sobivanjem.

Brez Nemcev Maribor ne bi imel današnje podobe
Razstavo je postavilo več kot dvajset avtorjev z etnologinjo Jernejo Ferlež na čelu. "Naše osnovno sporočilo je, da je mariborska preteklost tesno povezana z Nemci," je poudarila Frleževa. Opozarja tudi, da ne želijo prevrednotiti zgodovine, ampak bi radi le osvetlili različne poglede na takratno dogajanje, ki je pomembno zaznamovalo mesto. Pri tem se kot osnovno vprašanje pojavi, kdo sploh so bili "Nemci", kar je še en dokaz nesmiselnosti in nevarnosti nacionalizmov v kateri koli obliki.

Novo življenje secesijskega bisera
Razstava bo odprta vse dni v tednu in naj bi nagovarjala zelo širok spekter občinstva. Poleg osvetlitve zgodovinskih dejstev ima tudi simbolično vlogo ponovnega oživljanja več let zapuščene stavbe, v kateri je postavljena.

Mogočna stavba v secesijskem slogu tik ob Starem mostu na levem bregu Drave je bila zgrajena leta 1913. Sprva se je imenovala Terezijin dvor (Terezienhof) in je bila priljubljeno zbirališče tedanjega večinoma nemško govorečega meščanstva.

Po drugi svetovni vojni je prešla v državno last in se preimenovala v Veliko kavarno, a še vedno bila eno izmed središč družabnega življenja v Mariboru. Konec 90. let preteklega stoletja so kavarno preoblikovali v igralnico, ki pa je pred tremi leti šla v stečaj in s tem tudi zaprla svoja vrata.